Franja

clay¹ [klei] samostalnik
glina, ilovica
figurativno človeško telo; prah in pepel; glinasta pipa

to wet (ali moisten) one's clay napiti se
clay pigeon glinasti golob (kot tarča)
clay kiln lončarska peč
potter's clay lončarska glina
clay pipe glinasta pipa

clībanārius 3 (clībanus) oklepen, z oklepom odet (zavarovan), kot subst. masc. oklepnik: Eutr., Lamp., Amm. idr.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clīmax -acis, f (gr. κλῖμαξ lestev, stopnice) kot govorna podoba postopnost, stopnjevanje (čisto lat. gradatio): Luc. ap. Serv., M., Isid.

clin [klɛ] masculin

clin d'œil migljaj z očesom
en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil, na mah

clocher² [klɔše] verbe intransitif šepati (zlasti figuré); pokriti s steklenim klobukom (povrtnino)

clocher du pied droit šepati z desno nogo
il y a quelque chose qui cloche nekaj šepa, ne gre kot treba, je narobe

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

clore* [klɔr] verbe transitif zapreti; ograditi (s plotom, zidom); verbe intransitif zapreti se

clore la bouche, le bec à quelqu'un zapreti komu usta, zamašiti, prisiliti ga k molku
clore la marche stopati, korakati kot zadnji
clore la séance zaključiti sejo

clouer [klue] verbe transitif pribiti, zabiti (z žebljem)

cloué d'admiration onemel od občudovanja
clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
clouer au lit prikleniti na posteljo
(marine) clouer le pavillon pribiti zastavo na jambor (kot znamenje trdne odločitve, da se ladja ne bo vdala)

clueō -ēre sloveti, imenovati se, imenovan biti, biti na glasu: ubi mortuus sis, ita sis, ut nomen cluet Pl., quaecumque cluent Lucr. vse, kar ima ime = kar je (biva); z dvojnim nom.: unde ignis cluet (= dicitur) mortalibus clam divisus Pac. ap. Ci., ut meus victor vir belli clueat Pl., Troginu' calix per castra cluebat? Luc. ap. Non.; z NCI: per gentes esse cluebat omnium miserrimus Enn. ap. Non., Atridae fratres cluent fecisse facinus maximum Pl., quae tibi cognita res... opportuna cluebit Lucr.; z ACI: ex taurigeno semine ortam fuisse an humano cluam Acc. fr.; z abl. (po čem? zaradi česa? od česa?): ut Acherunti clueas gloriā Pl., oves, quis Tarentum vel Baetica cluet naturā colorante Tert. — Kot dep.: stratioticus homo qui cluear Pl. ki se imenujem = ki sem, hi cluentur hospitum infidissimi Pac. ap. Non., Pompilius clueor Varr. ap. Non. — Soobl. Cluō -ĕre: Sen. ph., Aus., Prud.

Clymenē -ēs, f (Κλυμένη) Klimena,

1. hči Okeana in Tetide (Tēthys), Japetova žena: V.

2. žena etiopskega kralja Meropa, ki je sončnemu bogu (Sol) rodila Faetonta: O. Od tod adj. Clymenēius (Κλυμενήϊος) Klimenin: proles (= Phaëthon) O., Clym. germina Stat. jantarjeve, ki si jih zamišlja pesnik kot rastl. smolo v drevesa spremenjenih Klimeninih hčera.

3. Menelajeva sorodnica, ki je spremila Heleno v Trojo: O.

4. Partenopejeva žena: Hyg.

5. Amazonka: Hyg.

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

Clytius -iī, m (Κλύτιος) Klitij,

1. Evritov sin, usmrčen kot argonavt: Hyg.

2. Finejev tovariš: O.

3. ime več junakov: V.

cochlear (coclear) -āris, n (iz *coc[h]leāli: coc[h]lea I. 1.)

1. žlica, s katere koničastim koncem so snemali polže iz lupin, s širšim in izvotljenim koncem pa so jedli jajca in druge mehke jedi: Cels., Col., Plin., Petr.

2. jedilna žlica kot mera za tekočine, poseb. v zdravilstvu: Col., Plin. — Soobl. Coc(h)leāre -is, n: Mart.

cochleāris (cocleāris) -e (coc[h]lear) ene (jedilne) žlice (gen. sg.) kot mere: cocleari mensurā Plin. po žlici (žlicah); subst. cochleāris -is, m žlica: Ven.

cocles (Cocles) -litis, m (gr. κύκλωψ) enooki, poseb. o enookih Arimaspih: Enn. ap. Varr., Plin., nam hi (Coclites) sunt unoculi Pl. Kot rim. priimek: Horatius Cocles Horacij Koklit, Rimljan, ki je l. 509 sam Porzeni branil tiberski most: Ci., L., V. idr.

cōdēta -ae, f (cōda = cauda; prim. caudeus) zemljišče, poraslo s konjskemu repu podobno preslico, preslišče: P. F. — Kot nom. propr. Cōdēta (māior) Veliko preslišče onkraj Tibere: P. F. Cōdēta minor Malo preslišče na Marsovem polju: Suet.

cōdex, star. caudex, -icis, m (cūdere)

1. drevesno deblo, panj: Col., codice misso, quem vix iuga bina moverent O., caudicibus sectis truditur e sicco ligno radix V.; occ. klada, v katero so dajali sužnje: Pl., Pr., Iuv.; kot psovka štor, klada: codex, non mulier Petr.

2. met. bukve (ker so starodavniki sprva pisali na lesene tablice, prevlečene z voskom), knjiga, zvezek, spis, zapisnica: L. Piso multos codices implevit earum rerum, in quibus... Ci., plurium tabularum contextus caudex apud antiquos vocatur Sen. ph., testamentum duobus codicibus scriptum Suet. napisana v dveh knjigah, codices membranei vel chartacei vel etiam eborei Icti., ad Iudaeorum codices provocare Aug. = sveto pismo stare zaveze, ut in Latinis codicibus habemus Hier.; occ.
a) priročna knjiga za račune, glavna knjiga, knjiga dohodkov in stroškov: in codicem acceptum et expensum referri debuit Ci., in codicis extrema cera nomen in litura fecit Ci. na zadnji plošči je zapisal postavko.
b) sveto pismo: tenenti (tibi) codicem somnus obrepat Hier.

coëmptiō -ōnis, f (coëmere)

1. nakupovanje, pokup: frumentaria Cod. Th., Iudaicorum mancipiorum Vulg.; kot monopol: Boet.

2. occ.
a) kupni zakon, ena izmed treh oblik strogega rim. zakona: žena se proda pred petimi pričami v moževo oblast (in manum): Varr., G., Boet., ingenua fuit, in manum convenerat coëmptione Ci.
b) navidezni (kupni) zakon, sklenjen nav. s kakim starcem brez otrok. V tak zakon so stopale rim. žene, kadar so hotele postati samostojne in se tako odtegniti varstvu (tutela) sorodnikov; zakon se je lahko razdrl s tem, da je bila žena odpuščena iz moževe oblasti (gl. manūmissiō): G., senes ad coemptiones faciendas reperti sunt Ci.