Franja

nazáj back; backwards

moram nazáj I must go back, I must return
ni ga še nazáj he is not yet back, he has not yet returned
nazáj datirati to antedate
nazáj dati to give back, to return, to restore, to refund
nazáj dobiti to get back, to recover; to be reimbursed, to be repaid
nazáj delovati to retroact, to be retroactive
iti nazáj to go back, to return, to recede; to retrogress; to retrograde; to retrace one's steps
nazáj poklicati to recall
nazáj pripeljati to reconvey
nazáj kupiti to repurchase
nazáj osvojiti to reconquer
pasti nazáj v isto napako, razvado to be a backslider, to backslide
pasti nazáj v bolezen to relapse
nazáj poslati to send back
stopiti nazáj to step back
priti nazáj to come back, to return
udariti nazáj (o puški) to recoil
želim si nazáj I long to return
nekaj let nazáj some years ago, some years since
tja in nazáj there and back
vozovnica tja in nazáj return ticket

negar [-ie-, g/gu] zanikati, (za)tajiti; odkloniti, odreči

negar con la cabeza odkimati
negarse upirati se, dati odklonilen odgovor
no se puede negar que treba je priznati, da ...

negativ|en [é] (-na, -no) negativ (tudi matematika)
medicina RH negativen RH-negativ
Negativ- (junak der Negativheld, primer das Negativbeispiel, bilanca die Negativbilanz, oblika die Negativform, slika das Negativbild, posel das Negativgeschäft, rekord der Negativrekord)
negativen odgovor abschlägige Antwort, die Absage
negativna točka figurativno der Minuspunkt
negativni učinki množina Schäden množina
(terapije Therapieschaden)
negativen odnos do die Verdrossenheit
(države Staatsverdrossenheit)
dati negativen odgovor (odkloniti) abschlägig bescheiden
biologija negativno fototropičen lichtflüchtig

neg-ōtium -iī, n (nec in ōtium, torej „ne-lenoba“, od tod)

1. dejavnost, delovanje, udejstvovanje, aktivnost, delavnost, delo, poslovanje, posel, opravek, opravilo, naloga (naspr. otium): Otio qui nescit uti, plus negoti habet quam cum est negotium in negotio Enn. fr., sed verba hic facio quasi negotii nil siet Pl. kakor da ni nič opraviti, nisi negotium est, progredere ante aedes Pl. če utegneš, ut (sc. scriptor) in otio esset potius quam in negotio Ter., mirabar quid hic negotii esset tibi Ter. kaj da imaš tod opraviti, quid in sua Gallia Caesari aut omnino populo Romano negotii esset? kaj neki ima Cezar ali sploh rimsko ljudstvo opraviti v moji Galiji?, non negotium, non otium Ci., nostrum otium negotii inopiā, non requiescendi studio constitutum est Ci., in magno negotio habuit obligare annos magistratus Suet. je štel za svoje glavno opravilo (svojo glavno nalogo), zdelo se mu je prepotrebno; pogosto z očitnim stranskim pomenom težavnosti, zadrege, sitnosti: satis negotii habui in sanandis vulneribus, quae sunt imposita provinciae Ci. ep. imel sem dosti opravka (opraviti), nihil negotii habere N. ne imeti nikakršnih težav (sitnosti), mir imeti, interfecto (sc. illo) nihil habituri negotii essent N. da bodo imeli mir, negotium mihi est cum aliquo C. imam s kom posla (opravka, opraviti), cum Epicuro hoc plus negotii est Ci. s tem Epikurom imamo več opravka, ta Epikur nam daje več opraviti, Pompeio cum Caesare esse negotium Caelius in Ci. ep. da ima Pompej opraviti s Cezarjem, da sta si Pompej in Cezar navzkriž, nunc mihi cum universis negotium est T., nihil est negotii ali neque est quidquam negotii C. ni težko, lahko je, si ea res victoriam moraretur, nihil negotii superesse Iust. to da nič ne de, quid negotii est haec poëtarum portenta convincere? Ci. kako (težko) delo je … ?, negotium alicui facere Ci., Q. ali facessere Ci., Ap. ali conflare, contrahere Ci. ali parĕre Fr. navleči, nakopati, povzročiti komu opravke (neprijetnosti, težave, sitnosti), spraviti (spravljati) koga v zadrego, dati komu opravka s čim, quod beatum et inmortale est id nec habet nec exhibet cuiquam negotium Ci. niti nima niti ne prizadeva komu težav, multum (plus) negotii alicui facere Iust. ali concinnare Sen. ph. mnogo (več) truda komu prizade(va)ti, nakopa(va)ti, ne forte negoti incutiat sibi quid sanctarum inscitia legum H. da ti ne nakoplje (povzroči) kake neprijetnosti; od tod adv. izrazi: oppidum munitissimum … tanto negotio Ci. ep. s toliko truda, nullo negotio Ci. ep. ali sine negotio N. brez težav, brez truda, zlahka, magno negotio Auct. b. Alx., Cels. z veliko težavo (z veliko truda), facili negotio Aur. ali levi negotio Amm. prav lahko, prav zlahka.

2. posamezen posel, opravek, naloga, stvar = zadeva: negotia privata domestica Ci., servilia S., negotia, quae ingenio exercentur S. duševne naloge, negotia familiaria N., negotium familiare Symm., negotium agere, transigere, gerere, suscipere, alicuius negotia explicare, explicare et expedire Ci., negotium conficere C. ali perficere L. procurare alicuius negotia ali alicuius rationes negotiaque Ci. upravnik, zastopnik, poslovodja biti komu, alicui mandare negotia ali alicui imponere negotium Ci., tudi id negotii dare Ci. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu, id mihi da negoti Ter. to skrb prepustiti le meni, id dare sibi negotii, ut … Ter. gledati (biti pozoren, paziti) na to, da … , dare alicui negotium naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu; z zahtevnim stavkom brez conj.: hisque (sc. adulescentibus) dat negotium, ad Dionem eant inermes N., ut … Postumio … negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L.; s conj. ut ali s qui (= ut is): Ci.; z ne: Suet.; z gen. gerundii: dato aedilibus negotio popinas ganeasque … inhibendi Suet.; z inf.: dato sacerdotibus negotio vera discernere T., negotio praeesse Ci. izkopati se iz opravka, znebiti se opravka, nondum in negotio versari Ci. še ne biti v poslu, in alienis negotiis detineri Ci. ali aliquo maiore negotio detineri Corn., in ipse negotio C. pri poslu (delovanju) samem, non deest negotio Curio C. Kurion izvrši nalogo, aliquo negotio intentus S., infecto negotio (krepkeje kot re infectā) S. ne da bi kaj opravil; poseb. položaj, okoliščina, okolnost, (državna) reč ali stvar = (državna) zadeva, v pl. tudi razmere: ita negotium est Pl. tak je položaj, takšne so okoliščine, in atroci negotio S., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S. položaj, okoliščine, razmere, Leptitanorum negotia S. ali aliena negotia, alienum negotium Cu., erat in eo litterarum et negotiorum ingens scientia Aur.

3. occ.
a) javno poslovanje, državni posel, državni opravek, državno opravilo, državna služba, državno pogajanje: velim negotio sine periculo vel in otio (kot zasebnik) cum dignitate esse posse Ci., omnes negotii publici expertes Ci., negotia publica Ci. idr. državni, uradni posli (zadeve), pa tudi javni zakupni posli, opravki: Pl.; negotia forensia Ci., reddebant negotiorum rationem in senatu Ci., inter haec negotia S., profecto existimabunt … maius commodum ex otio meo quam ex aliorum negotiis rei publicae venturum S., post decisa negotia H., a negotiis in otium conversa civitas Vell.
b) pravno opravilo, pravna zadeva, pravni primer, pravda, sodni postopek, sodni spor, tožba: Icti., illic enim veritatis tantum gratiā disputari hic negotium agi Q., si quis composuisse vel donasse negotium convinceretur Suet.
c) denarna (finančna) zadeva, denarni (finančni) posel, finančno opravilo, kupčijska zadeva, trgov(in)ski opravek, (javno) zakupno opravilo: negotia maritima Pl. prekomorska, negotia vetera in Sicilia habebant Ci., hic permagna negotia dives habebat Clazomenis H., ne Bithyna negotia perdas H., negotii (sc. bene) gerentes Ci. dobri, izvrstni trgovci (ustvarjalci blagovnega prometa), z namigom: postquam omnis res mea Ianum ad medium fracta est, aliena negotia curo, excussus propriis H.
d) hišni (domač) opravek, v pl. hišne (domače, zasebne) zadeve, hišno gospodarstvo: male negotium gerere Ci. ali praeclare negotium suum gerere Ci. slabo, izvrstno gospodariti, erat ei Numida quidam negotiorum curator S. zasebni tajnik.
e) boj, bojno (vojaško) podjetje (dejanje), upor: bene gerere negotium (= rem) C. srečno (uspešno) se bojevati, sibi cum viro forti esse negotium poscebat S., facies negoti S. lice (pogled), in ipso negotio plures affuturos Suet.

4. meton. (gr. πρᾶγμα, χρῆμα) stvar, reč, zadeva, (o človeku) bitje: quid negotist (= negoti est)? quam ob rem suscenses mihi? Pl. ali: quid est negotii? herus peregre venit Pl. kaj neki je?, kaj pa se je zgodilo posebnega?, kaj hoče to povedati?, quid hoc est negotii neminem meum dictum magni facere? Pl. kakšen nered je to … ?, neque de hac re negotium est, quin occidam Pl. o tem ni dvoma, ineptum negotium et Graeculum Ci. (o čestitanju), homo sine sensu, inhumanum negotium Cl., Teucris illa lentum negotium Ci., Callisthenes quidem vulgare et notum negotium Ci.

nékaj (nečésa)

A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

B) nékaj adv.

1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno

neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
dati neprave podatke fornire false generalità
lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
neprava svila seta artificiale
nepravi biseri perle false
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
nepravi ulomek frazione impropria
anat. neprava rebra costole false, mendose
lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
lingv. neprava pripona suffisoide
zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)

neràd (-ráda -o) adj. (v adv. rabi) malvolentieri, a malincuore, controstomaco; knjiž. obtorto collo:
nerad hodi v šolo frequenta la scuola malvolentieri
ta krompir se nerad kuha questa specie di patate si cuoce male
rad ali nerad kaj napraviti fare qcs. di buona o di mala voglia, volente o nolente
pren. denar mu gre nerad iz rok è un tirchio, un avaraccio
pog. nerad dati (denar) sganciare
nerad kaj storiti riluttare a
nerad odpotovati riluttare a partire

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba

nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)

I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl. —

II. meton.

1. umor = kri umorjencev: manibus … imbutae Phrygia quae nece semper erant O.

2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.

3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust.

nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
ce chien a du nez ta pes ima dober voh
nez à nez iz oči v oči
à vue de nez od daleč, na oko, približno
mon nez coule iz nosa mi teče
saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
(populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
(populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
monter, prendre au nez v nos iti
montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
moucher son nez obrisati si nos
parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
porter le nez au vent nos visoko nositi
se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
saigner du nez krvaveti iz nosa
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice

nezadovóljstvo, nezadovóljnost descontento m ; disgusto m

dati komu povod za nezadovoljstvo descontentar a alg, disgustar a alg

níz (-a) m

1. filo:
niz biserov filo di perle

2. (vrsta, linija) fila; sequenza:
stavek je niz besed la frase è una sequenza di parole

3. (množina) serie; gamma; filza; sfilza, sequela:
niz biserov una filza di perle

4. šport. set
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
niz podatkov serie di dati
inform. niz podatkov archivio dati
izhodni, vhodni niz podatkov archivio dati d'ingresso, d'uscita
mat. niz točk serie di punti

5. lingv., inform. stringa

nom [nɔ̃] masculin ime; priimek; grammaire samostalnik

nom de baptême, petit nom krstno ime
nom abstrait, collectif, commun pojmovno, skupno, obče ime
nom commercial, social tvrdka
nom de jeune fille dekliško ime
nom de guerre izposojeno (privzeto) umetniško, odrsko ime, psevdonim
nom de lieu krajevno ime
nom-pilote (po)znano ime
nom propre lastno ime
au nom de (mes amis) v imenu (mojih prijateljev)
j'agis en son nom delam v njegovem imenu
en mon nom personnel v mojem osebnem imenu
sans nom (figuré) neverjeten, nezaslišan
sous un nom d'emprunt pod privzetim imenom
(populaire) nom de nom! nom d'un chien! hudiča! prekleto!
arrêter quelqu'un au nom de la loi aretirati koga v imenu zakona
décliner son nom povedati svoje ime, dati se spoznati
connaître quelqu'un de nom koga po imenu poznati
se faire un nom postati znan, ustvariti si ime
se faire un grand nom postati slaven
nommer, appeler les choses par leur nom (figuré) reči bobu bob, izraziti se naravnost, brez olepšavanja, brezobzirno

nombre moški spol ime, imenovanje; krstno ime; dober glas, sloves; vzdevek; slovničen izraz samostalnik

nombre adjetivo pridevnik
nombre de pila krstno ime
nombre propio lastno ime
nombre sustantivo samostalnik
nombre y apellido ime in priimek
obro en su nombre delam v njegovem imenu
poner nombre dati ime
conocer de nombre poznati po imenu
dar el nombre (a) imenovati; voj povedati geslo
su conducta no tiene nombre njegovo vedenje je skrajno nevredno
por nombre N. imenovan N., po imenu N.

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

non-activité [-aktivite] féminin

mettre en non-activité dati na razpoloženje (uslužbenca, častnika)

nos¹ [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
… nosu Nasen-
(dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

iz nosu aus der Nase
iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

na vrat na nos Hals über Kopf
prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

po nosu auf die Nase
dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
vrtati po nosu in der Nase bohren

pod nos unter die Nase
dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

pod nosom unter der Nase
obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

pred nos vor die Nase

pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

skozi nos durch die Nase
dihanje skozi nos die Nasenatmung

v nos in die Nase
iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
za nos:
medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

za nosom der Nase nach
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

z nosom mit der Nase
pozdrav z nosom der Nasengruß
z dolgim nosom mit langer Nase
z rdečim nosom rotnasig
z zavihanim nosom naserümpfend

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
fin nos (fig) olfato m fino
kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices