Franja

swing^*2 [swiŋ]

1. neprehodni glagol
nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
figurativno biti odvisen (from od)
viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom

2. prehodni glagol
zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
ameriško vplivati na
ameriško uspešno izvesti
politika pridobiti si (volilce)

swing it! sleng prekleto!
to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
to swing one's arms mahati, otepati z rokami
to swing a child guncati otroka
the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
to swing a hammock obesiti visečo mrežo
to swing one's legs bingljati z nogami
to swing into line vojska formirati eno vrsto
to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
to swing into motion priti v tek, v zamah
to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil

swirl [swə:l]

1. samostalnik
vrtinec, vrtinčenje; lasni vrtinec; burkanje vode, ki ga povzročajo ribe; grča (v lesu)

2. neprehodni glagol
(o vodi) delati vrtince, vrtinčiti se; biti omotičen (o glavi)
prehodni glagol
(o vrtincu) vrteti, vrtinčiti v krogu (kak predmet)

swot [swɔt]

1. samostalnik
sleng guljenje (učenje), naporno delo; gulež, pilež, stremuh

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
sleng guliti se, piliti se, veliko se učiti, biti stremuški (stremuh)

symbol [símbəl]

1. samostalnik
simbol (of za)
(grafični) znak, znamenje

the symbol of courage simbol za pogum

2. prehodni glagol
biti simbol za, simbolizirati, predstaviti s pomočjo simbolov

symboliser [sɛ̃bɔlize] verbe transitif simbolizirati, predstaviti ali izraziti s simboli; biti simbol

on symbolise la victoire par la palme et le laurier zmago simboliziramo s palmo in lovorom, palma in lovor sta simbola zmage
l'olivier symbolise la paix oljka simbolizira mir, oljka je simbol miru

sympathiser [sɛ̃patize] verbe intransitif simpatizirati (avec quelqu'un s kom), gojiti, čutiti simpatijo (do koga), razumeti se, harmonirati (avec quelqu'un s kom); enako čutiti, sočustvovati, soglašati v čustvih; biti naklonjen

ils ont tout de suite sympathisé takoj so se vnele simpatije med njima
il est difficile de trouver deux personnes qui sympathisent davantage težko bi našli dve osebi, ki bi se bolje razumeli, ki bi bolje harmonirali

sympathize [símpəɵaiz] neprehodni glagol
biti sorodne narave (temperamenta) (with z)
sočustvovati, izraziti svoje sočutje ali solidarnost, simpatizirati, solidarizirati se; ujemati se, strinjati se v mišljenju (with z)

to sympathize with s.o. izraziti komu svoje sožalje
I sympathize with you in your grief sočustvujem z vami v vaši žalosti
to sympathize with s.o.'s aims soglašati z nameni (s cilji) kake osebe
I sympathize with your joy pridružujem se vašemu veselju
a good eye often sympathizes with a diseased eye zdravo oko je često prizadeto od bolnega očesa

synchronize [síŋkrənaiz]

1. neprehodni glagol
biti sočasen, hkraten (with z)
(o uri) ujemati se v času (with z)

2. prehodni glagol
časovno uskladiti; napraviti, da se kaj časovno ujema; sinkronizirati (ure, stroje itd.)

šefováti -ujem šefovati, biti šef ustanove

šègrtovati -ujēm biti vajenec, učiti se rokodelstva

šervánjiti šèrvānjīm
1. ekspr. mencorititi, mencati, obotavljati se
2. dial. biti nezvest v zakonu, skakati čez ojnice

šiljbóčiti šìljbōčīm nizko pog. stražiti, biti na straži

škíliti -im (stvnj. scilihen)
1. biti razrok, zrikav, škiljav, škiljiti: otrok že od rojstva škili; škiliti na obe očesi, na eno oko, z enim očesom
2. krišom pogledati: škiliti h komu v zvezek, v knjigo; škiliti za dekleti
3. merkati, s nekom namjerom (-mer-) gledati: Turek že spet škili čez mejo

škofováti -ujem biskupovati, episkopovati, biti biskup, episkop, vladika

šomoštrováti -ijem nisko razg. biti učitelj, nastavnik

štímati -am (nj. stimmen) nisko razg. slagati se, biti u skladu: tu nekaj ne štima

študentováti -ujem studentovati, biti student

table² [téibl] prehodni glagol
položiti na mizo; vnesti v tabelo, v tabelarni pregled, v popis; načrtati, grafično prikazati, napisati, formulirati; sestaviti, izdelati rešitev
tehnično vključiti, vklopiti, včepiti
ameriško, politika odgoditi
mornarica podložiti ali ojačiti jadro; (redko) pogostiti
neprehodni glagol
zastarelo biti na hrani, obedovati (with pri)

to table a motion, a bill parlament predložiti predlog, zakonski osnutek (za razpravo)
to table a motion of confidence staviti predlog zaupnice

taceō -ēre -uī -itum (prim. umbr. taçez, tases = tacitus, tasetur = taciti, got. þahan molčati in stvnem. dagēn molčati)

I. intr.

1. molčati = ne govoriti (naspr. loqui, dicere, fari): quin taces? Ter., etiam taces? sileteque et tacete Pl., non tacente me Ci., ita nobis tacentibus Ci., tacendo loqui videbantur Ci., cum tacent, clamant Ci., tacere de hominum memoriā Ci.; pass. impers.: tacitum est Ter., taceri si vis Ter., nec de virtute Galliae taceri potest Ci.

2. pesn. metaf. = silere molčati = tih biti, miren biti, mirovati, ne oglasiti (oglašati) se: canis ipse tacet Tib., vere prius volucres taceant, aestate cicadae O., tacet omnis ager V., cum tacet nox Cat., ne diu taceat procax iocatio Cat., plectra dolore tacent O., oculi tacuere tui O., blanditiae taceant O., tacere (v novejših izdajah iacere) indolem Romanam L. se ne kaže več, L., loca tacentia V. ali loci tacentes T. tihi kraji, tacens ventus Sen. tr., Ister Mart. tih, zamrzel, aqua Pr., essedum Mart. brezšumen. —

II. trans. zamolčati (zamolčevati), molčati o čem: quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., quae vera audivi, taceo et contineo Ter., ut alios taceam O. da o drugih molčim, commissa tacere H., Narcissum V., tacebimus, quid prosit Plin.; pass. pesn.: aureus in medio Marte tacetur Amor O., dicenda tacenda loqui H. = gr. ῥητὰ καὶ ἄῤῥητα kar je treba povedati in kar zamolčati, „povedno in zamolčno“, gravis est culpa tacenda loqui O., vir Celtiberis non tacende gentibus Mart., quoquo pacto tacito est opus Ter. je treba zamolčati, tacere nequeo misera, quod tacito usus est Pl. kar je treba zamolčati, o čemer je treba molčati, (sc. murra) nullo tacebitur aevo H. — Od tod adj. pt. pf. tacitus 3

I. pass.

1. tisti, o katerem se molči (ne govori), zamolčan, negovorjen, neizrečen, neomenjen: tacitum erit Pl. zamolčalo se bo, aliquid tacitum relinquere ali tenere Ci. ali continere L. puščati kaj neizrečeno = kaj zamolč(ev)ati, varovati (skrivati, čuvati) kaj kot skrivnost (tajnost), tacitum pati aliquid L. molče prenašati kaj; toda: non patientibus tacitum tribunis, quod … L. niso molčali o tem, da … ; tako tudi: non feres tacitum Ci. ne boš dosegel tega, da bi (jaz) molčal = ne bom molčal, ut tacitum feras, quod celari vis L. da o tem molčim, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. niti tega baje ni dosegel, da bi Turn o tem molčal, suspendam potius me, quam tacita haec tu auferas Pl. ne da bi (jaz) o tem govoril, tacito usus est Pl. molčati je treba.

2. metaf.
a) brez besedovanja (govorjenja), molče sprejet (dan, izražen, izkazan, izkazovan, prenašan, prenesen idr.): assensiones nec tacitae nec occultae Ci., exceptio Ci., indutiae L. molče sklenjeno, ne dogovorjeno, consensus Iust., fideicommissum Q.
b) na tihem (skrivaj) vršeč se (potekajoč), tih, skriven, tajen, skrivnosten, neopažen, neopazen: nec tuas tacitas cogitationes extimescit Ci., ut tacitum iudicium ante comitia fieret Ci., existimatio, sensus Ci., offensiones Vell., tacitae magis timendae sunt inimicitiae quam apertae Ci., tacitis ambagibus L., tacito signo L.; pesn.: ira, pudor O., affectu tacito laetaris O., tacito mando mea verba libello O., tacitum vivit sub pectore volnus V.; predik.: sperasti tacitus meā decedere terrā? V. neopažen, skrivaj; subst. tacitum -ī, n skrivnost, tajnost, tajna: vulgator taciti O. —

II. act.

1. molčeč, tih (naspr. loquax): mulieres Pl., concilium L., me tacito Ci. če molčim = ne da bi govoril, quod tacitus tu mihi assentiare Ci., patria quodam modo tacita loquitur Ci., quorum voluntatem tacitorum perspicis Ci., tacitum impellat H. v misli zatopljenega, pro sollicitis non tacitus reis H., tantam mansuetudinem tacitus praeterire nullo modo possum Ci., contumeliam tacitus tulit L., tacitus alicui os (čelo) meum praebebo Ci., aiebam tacitus H. na tihem, sam pri sebi, totum pererrat luminibus tacitis V. srepo.

2. metaf. brez hrupa, miren, tih: fistula H., aqua O., nox O., vox O., šepetajoč, fulmen Lucr., domus Mart., aër Mart., preces Ap., exspectatio Ci., habuit provinciam tacitam et quietam Ci., per tacitum nemus ire V.; prolept.: sustinuit tacitas conscius amnis aquas O. reka se je ustavila in utihnila; subst. tacitum -ī, n tišina, tihota: surgens per tacitum (brez šumenja) Ganges V., trahitur Gangesque Padusque per tacitum mundi Lucan. skozi podzem(elj)ske jame, fusae per tacitum lacrimae Sil., somnus per tacitum allapsus Sil. — Adv. tacitē molče, tiho, potiho, (po)tihoma, natiho(ma), na tihem, skrivaj, na skrivnem, skrivoma: tacite auscultare Pl., praetereuntem execrari L., aliquid tacite habere L. zamolč(ev)ati, aliquid non tacite ferre L., hi vos … tacite (na tihem; v novejših izdajah taciti) rogant Ci., tacite perire Ci., occīdī Iust., tacite labens annus O.; poznolat. adv. abl. tacitō na tihem, na skrivnem, (na) skrivaj: Elissa fugam tacito molitur Iust.

tacere^*

A) v. intr. (pres. taccio)

1. molčati, zamolčati:
mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

2. umolkniti; obmolkniti

3. pren. molčati, ne poročati:
sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
la notte tace noč molči

B) v. tr.

1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

2. utišati (tudi pren.):
far tacere i rumori utišati govorice

C) m molk
PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje