Franja

stánje state; condition; (položaj) situation; (okoliščine) circumstances pl

stánje pripravljenosti alert
izredno stánje (state of) emergency
kritično stánje crisis, juncture, turning point
stánje stvari state of affairs
dejansko stánje the true (ali actual) state (of affairs)
duševno stánje frame of mind
številčno stánje vojske manpower
zdravstveno stánje state of health
cesta (hiša) je v dobrem (slabem) stánju the road (the house) is in good (in bad) repair
držati, vzdrževati v dobrem stánju to keep in (good) repair
postaviti v prejšnje stánje to restore
v žalostnem stánju in a sorry (ali sad) plight

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

staple² [stéipl]

1. samostalnik
ekonomija glavni predmet (artikel) trgovine; glavni proizvod; surovina
tehnično surova volna; kakovost vlakna volne, bombaža
ekonomija središče, skladišče
zgodovina tržišče s skladalno pravico
figurativno glavni predmet (stvar)

sport is the staple of discussion šport je glavni predmet razgovora

2. pridevnik
glavni, biten (proizvod, blago itd.); masoven, ki se dobro prodaja

staple fibre lesno vlakno
the staple food of the country glavna hrana prebivalstva

3. prehodni glagol
sortirati, razvrstiti (bombaž, volno itd.) po kakovosti, dolžini vlaken

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

staréjši older; elder; senior (Sr.)

moj staréjši brat my elder brother
on je 3 leta staréjši od mene he is three years my senior (ali older than me)
ona je staréjša kot moj brat she is older than my brother

stark [sta:k]

1. pridevnik
tog, negiben, trd, okoren
poetično krepak, močan; pust (o pokrajini); popolnoma gol; popoln, skrajen, absoluten

stark and stiff čisto negiben (mrtev)
stark beauty of painting prekrasna slika
stark folly (madness) popolna blaznost (norost)
it is stark nonsense to je popoln nesmisel

2. prislov
popolnoma, čisto

stark-blind čisto slep
stark-dead čisto mrtev
stark-mad čisto nor
stark-staring mad popolnoma nor
stark-naked čisto gol
stark-staring open na stežaj odprt

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

starve [sta:v]

1. neprehodni glagol
stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
narečno trpeti, umreti od mraza
pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

2. prehodni glagol
izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
to be starved trpeti glad, morati stradati

statement [stéitmənt] samostalnik
izjava, navedba; poročilo; trditev, ugotovitev

according to your statement po vaši izjavi (trditvi)
as per statement po izjavi
statement of account trgovina izpisek (izvleček) iz računa
statement of affairs likvidacijska bilanca (pri konkurzu)
statement analysis ameriško analiza bilance
monthly statement mesečno poročilo
statement of claim obtožnica
the statement is unfounded trditev je neosnovana
to draw up a statement napraviti poročilo
to disprove a statement dokazati netočnost trditve
to make a statement izjaviti, dati izjavo; obvestiti, informirati

státi¹ (stanem) to cost

dragó státi to cost dear
to te bo drago stalo! that will cost you dear!
koliko stane to? how much does it cost?, what's the price?, how much is it?, what do you charge for it?, (pogovorno) what's the damage?
to me je stalo X SIT I paid X tolars for it
knjiga me je stala X SIT the book cost me X tolars
popravila so nas stala X SIT the repairs cost us X tolars
to bo stalo mnogo časa in truda this work will take much time and trouble
naj stane, kar hoče! cost what it may, at any cost, at any price
ni važno, koliko to stane it does not matter what it will cost, expense is no object
to precéj stane it comes expensive, it is dear
to ga je stalo življenje it cost him his life
dobre besede nič ne stanejo kind words cost nothing

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

station¹ [stéišən] samostalnik
postaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja
ameriško postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj
vojska, navtika baza; oporišče
aeronavtika letalska baza
figurativno (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče
cerkev, zgodovina post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju
množina, navtika bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji
avstralsko ovčarska ali živinska farma
zgodovina, indijsko angleška kolonija, evropska četrt
botanika odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.
množina, cerkev postaje procesije pri križih itd., postaje križevega pota

in a humble station of life v skromnih razmerah
filling station; ameriško, petrol station britanska angleščina bencinska črpalka
fire (brigade) station postaja požarne brambe, gasilska postaja
first-aid station, ambulance station postaja prve pomoči
broadcasting station radijska oddajna postaja
call station (telefonska) govorilnica
goods station tovorna postaja
jamming station motilna radijska postaja
life-boat station obalna reševalna postaja
man of station ugleden človek
military (naval) station vojaška (pomorska) baza
police station policijska postaja
power-station elektrarna
Victoria Station Viktorijin kolodvor (v Londonu)
weather station vremenska postaja
to be on station in the Pacific biti stacioniran na Tihem morju
he is in a high station on je na visokem položaju
to make (to go) one's stations cerkev opraviti, moliti križev pot
I'll see you to the station spremil vas bom na postajo
to take up one's station zavzeti (postaviti se na) svoje mesto

status² -ūs, m (stāre)

1. stanje, stoja: status, incessus, sessio, accubatio Ci., habitus, vultus, status, motus Ci.; meton. (konkr.) način stanja = postavitev, ustop, drža, položaj: signorum figura, status Ci., erectus Ci., rectus, indecorus Q., hoc usque eo totā Graeciā famā celebratum est, ut illo statu Chabrias sibi statuam fieri voluerit, quae publice ei ab Atheniensibus in foro constituta est N., artificis status ipse fuit O. sama drža je bila umetniška, je kazala (razodevala) umetnika, status citharoedicus Ap., stare pertinaci statu Gell.; v pl.: crebro commutat statūs Pl., ex quo factum est, ut postea athletae ceterique artifices iis statibus in statuis ponendis uterentur quomodo (= quibus) victoriam essent adepti N., effingere status quosdam Q.; occ. vojaška postavitev, vojaški položaj, tudi borilski ustop, borilska drža, borilski gard: in statu stat senex Pl., statu movere hostem L., statum proeliantis componit Petr., Manlius statum Galli conturbavit Quadr. ap. Gell., minaci Porphyrion statu H.; metaf.: saepe adversarios de statu omni deiecimus Ci. smo vrgli iz … borilske postavitve = smo popolnoma zbegali, quae (sc. vis) … animum perterritum loco saepe et certo de statu demovet Ci., neque enim dubito, quin ii tales viri … de statu suo declinarint Ci., constanter in suo manebat statu Ci.

2. metaf.
a) postava = stas, telesna velikost, rast, statúra: mediastinus (sc. servus) qualiscumque status potest esse Col., canis status longior productiorque Col., in gallinaceis status altior quaeritur Col., longissimi status Col.
b) stan = stanje, položaj, razmere, okoliščine, kakovost, státus: nihil semper suo statu manet Ci., restituere aliquem in pristinum statum Ci., deteriore statu esse Ci., in pristinum statum redire C. dobiti prejšnjo (nekdanjo) veljavo, cum iam ille urbanas res … commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. da so se razmere v mestu izboljšale, da se je položaj v mestu izboljšal, eo tum statu res erat, ut … C. razmere so bile tedaj take, da … , tedaj je bilo na tem, da … , cum in hoc statu res esset (essent) L., post tertium diem, quam in hoc statu fuerat Cu., omnis Aristippum decuit color et status et res H., flebilis ut noster status est O.; z gen.: civitatis Ci., L., rei publicae, optimatium, mundi, orbis terrae, naturae, vitae Ci., sollicitare statum quietae rei publicae L., status rerum Ci. ep., L., mentis Ci., Sen. tr., animi Sen. ph., neque de statu nobis nostrae dignitatis est recedendum Ci. odstopiti od dosedanjega ugleda, opustiti dosedanji ugled, hic belli status erat T., status caeli L., Cu., Col., Sen. tr. ali caeli et stellarum Ci. ali aëris Lucr. stanje, kakovost; v pl.: ad omnes vitae status Ci. ep., regum status decemviris donabantur L. pravice.
c) occ. α) (v pozitivnem pomenu) ugodno (trdno) stanje, ugoden (trden) položaj, ugodne (naklonjene, cvetoče) razmere, obstanek, obstoj, blaginja, blagor, blagovitost: rei publicae statum labefactare Ci., salutem suam in discrimen offerre pro statu civitatis et pro communi libertate Ci., nullum habentibus statum ali omnibus statum concupiscentibus Vell. blaginjo; v pl.: multorumque excisi status T. in blaginja mnogih je bila uničena. β) (v negativnem pomenu) nesrečno stanje, neugoden položaj, neugodne razmere: is urbanarum rerum status, ut ita dixerim, fuit Amm. γ) država, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: statui Romano prodesse Amm., recepto Orientis statu Vop. δ) stan po rojstvu (stan svobodnorojenega ali suženjski, patricijski ali plebejski), družbeni sloj, družbeni položaj, družbeni status: Icti. idr., adgnationibus familiarum distinguuntur status Ci.; statū līber ali statū lībera, gl. statū-līber. ε) status (sc. aetatis) starost 25 let, moška doba, polnoletnost, doletnost, doraslost, odraslost: Cod. I., cum ad statum suum frater pervenisset Dig. ζ) kot ret.t. t. status causae ali samo status stanje (status, položaj) stvari, stanje preiskave: Ci. idr., statum Graeci στάσιν vocant Q. η) kot gram. t.t. glagolski način: per genera, tempora, personas, modos, sive cui status eos dici … placet Q.

stáva (za denar itd.) bet; (stavljen denar) bet, wager, stake; tiskarstvo (stavek) composition

kot za stávo (tekmovanje) briskly, energetically, speedily
visoka stáva heavy bet
dobiti stávo to win a bet
sprejeti stávo to take a bet
izgubiti stávo to lose one's bet (ali stake)
skleniti stávo to wager
stáve so prepovedane v klubu betting is forbidden at the club
delati kot za stávo to work full out
lokal za športne stáve betting shop
kdor sklepa stáve punter, gambler, wagerer

stay¹ [stéi] samostalnik
(začasno) bivanje, trajanje bivanja; zadrževanje, brzdanje, zaviranje, preprečevanje
pravno odgoditev, odložitev, ustavitev
figurativno vztrajnost, vzdržljivost

to make a long stay zadržati se dalj časa, muditi se, bivati dalj časa
I'll make a short stay in London za krajši čas se bom zadržal (ustavil) v Londonu
his lack of education is a great stay upon him njegova pomanjkljiva izobrazba je zanj velika ovira
to order a stay of execution pravno odrediti odgoditev prisilne izvršbe (rubežni)
to put a stay on zavirati, brzdati, zadrževati
to stand at a stay zastarelo mirovati, zasta(ja)ti, zatikati se

stay² [stéi]

1. prehodni glagol
(za)ustaviti, zadržati, preprečiti, ovirati (napredek, razvoj)
pravno ustaviti, odgoditi (postopek); poravnati (prepir); (trenutno) potešiti, ublažiti (glad, nestrpnost); zadovoljiti (željo)
pogovorno ostati (vse) do, ostati za

2. neprehodni glagol
ostati; stati, mirovati; pričakovati, čakati (for koga, kaj, da)
začasno se zadrževati, muditi se, prebivati (at, in v, with pri)
obstati, ustaviti se, oklevati (v gibanju, v govoru itd.); biti na obisku (with pri)
šport vzdržati do konca, vztrajati; (redko) počivati, nehati; (redko) trdno stati

to stay at a hotel ložirati v hotelu
to stay at home ostati doma
he is staying in London sedaj se mudi v Londonu
to stay the execution odgoditi prisilno izvršbo (rubežen)
to come to stay pogovorno priti z namenom za popolno nastanitev (naselitev); ustaliti se
to stay a judg(e)ment odložiti izvršitev sodbe
the horse stays 3 miles konj vzdrži tri milje
will you stay dinner? boste ostali pri večerji?
he stayed with me for a month bil je moj gost mesec dni
to stay the night ostati čez noč, prenočiti
money won't stay in his hand denar nima obstanka v njegovih rokah, vedno je brez denarja
to stay put ameriško ostati na mestu, ostati nespremenjen
to stay the progress of an epidemic ustaviti napredovanje epidemije
this snow has come to stay ta sneg se bo držal, bo dolgo ostal
to stay s.o.'s stomach (začasno) potešiti komu glad, figurativno komu pokvariti tek (apetit)
to stay with it vzdržati to
the word has come to stay beseda je ostala, je prešla v vsakdanji jezik
stay! you forget one thing! stoj! nekaj pozabljaš!

stay³ [stéi]

1. samostalnik
opora
navtika jamborova vrv (žica), jamborski križ
množina obrat, obračanje
množina steznik
figurativno uteha, podpora

he will be the stay of my old age on mi bo v oporo v starosti
the ship is in stays ladja plove proti vetru
to miss stays ne ujeti vetra pri obračanju ladje (pri jadranju proti vetru)

2. prehodni glagol
navtika pritrditi (jambor itd.) z vrvmi (žicami); obrniti (ladjo) s pomočjo vetra ali proti vetru; podpreti (često up)
biti v oporo

steep¹ [sti:p]

1. pridevnik (steeply prislov)
strm
figurativno hiter, brz, nagel
pogovorno pretirano visok (o cenah); neverjeten (zgodba); čezmeren, pretiran, neupravičen, nesramen

a steep slope strmo pobočje, prepad
a steep price pretirana cena
a steep task težavna naloga
your demand is rather steep vaša zahteva je precej pretirana (nesramna)
it is a bit steep that he should get all the profit malo prehuda je, da bi on pospravil ves dobiček
this sounds rather steep to zveni (se sliši) precéj neverjetno

2. samostalnik
strmina, strmo pobočje

stêklo glass

pod stêklom under glass
brušeno stêklo cut glass, flint glass
mlečno stêklo frost glass, translucent glass, (brušeno) frosted glass
motno stêklo frosted (ali ground) glass, dim glass
ognjevarno stêklo pyrex
marijino stêklo mineralogija specular stone
nezdrobljivo stêklo shatterproof glass
svinčeno stêklo lead glass
kristalno stêklo flint glass
barvasto stêklo stained (ali coloured) glass
drobec stêkla glass splinter, fragment
stêklo za izložbe plate glass
vlaknasto stêklo fibreglass
stêklo za okna (šipa) windowpane
povečevalno stêklo magnifying glass, magnifier
češko stêklo Bohemian glass
belo stêklo white glass
žično stêklo wire glass
varnostno stêklo safety glass
optično stêklo optical glass
zrcalno stêklo plate glass
stêklo za steklenice bottle glass
brusač stêkla glass-grinder, glasscutter
brušenje stêkla glass grinder, glass cutter
brusiti stêklo to grind glass
barvanje stêkla, slikanje na stêklo painting on glass, glass painting, staining
slikar na stêklo painter on glass, glass painter, glass stainer
pihač stêkla glassblower
neprozorno stêklo opaque glass
stêkl, ki varuje pred drobci granat ipd. bulletproof glass
nož za stêklo glazier's (cutting) diamond
si iz stêkla? (humoristično) is your father a glazier?, you'd make a better door than a window

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall