Franja

točen² [ó] (-a, -o)
točen med der Schleuderhonig, Tropfhonig
točeno pivo Bier vom [Faß] Fass, das [Faßbier] Fassbier, Schankbier

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.

tonus (tonos) -ī, m (gr. τόνος)

1. napetost (vrvi): mollior (ohlapnejša), vehementior (močnejša) Vitr.

2. meton.
a) α) glas, zvok, ton: Plin., M., Macr., Vitr. β) naglas, akcent: Gell., Nigidius ap. Gell.
b) grom, grmenje: Caecina ap. Sen. ph.
c) metaf. ton (v slikarstvu), odtenek = naravna barva vsake podobe, ki jo postavimo med svetlobo in senco, sijaj, lesk: Plin.

tópico krajeven, topičen

tópico m med zunanje zdravilo

Torōna -ae, f in Torōnē -ēs, f (Τορώνη) Toróna (zdaj Toroni), primorsko mesto na Halkidiki (na zahodni strani sitonijskega polotoka): Mel., Toronae promunturium (ἡ Τορωναίη ἄκρη) L., ad Toronen classem appulerunt L. Od tod adj.

1. Torōnaeus 3 (Τορωναῖος) torónski, toronájski: sinus (med Paleno in Sitonijo) T.; subst. pl. Torōnaeī -ōrum, m Torónci, Toronájci, preb. Torone: Plin.

2. Torōnāicus 3 (Τορωναϊκός) torónski, toronájski, toronáiški: mare L.

torpid [tɔ́:pid]

1. pridevnik (torpidly prislov)
otrpel, otopel, odrevenel; brezčuten, apatičen; okoren, neumen hromeč
zoologija ki spi zimsko spanje

2. samostalnik

Torpids množina veslaške tekme (regate) med kolidži v Oxfordu; čoln ali veslač v tem tekmovanju

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

trait [trɛ] masculin požirek; poteza, črta; vleka, vlečenje; vprežnica (vrv, jermen); strelica, puščica; streljanje (z lokom); ostra opazka; dober domislek; sijajna misel; dejanje; odnos, ozir (à do); pluriel poteze v obrazu

à grands traits v velikih požirkih
comme un trait kot strelica hiter
d'un (seul) trait z eno (samo) potezo
(tout) d'un trait v dušku
bête féminin, animal masculin de trait vprežna živina, žival
trait corrompu prostoročno potegnjena črta
trait de courage hrabro dejanje
trait de génie genialna poteza
trait de caractère poteza v značaju
trait de pinceau poteza s čopičem
trait d'esprit duhovit domislek
trait d'union vezaj
avoir les traits réguliers imeti pravilne poteze v obrazu
avoir trait à nanašati se na, imeti zvezo z
boire à longs traits piti v dolgih požirkih
boire d'un (seul) trait izpiti na dušek
copier trait à trait kopirati črto za črto, zelo natančno
décrire, raconter à grands traits opisati, pripovedovati v glavnih potezah
décocher un trait izstreliti puščico (à quelqu'un proti komu)
dormir jusqu'à midi d'un seul trait spati nepretrgoma do poldneva
partir, filer comme un trait kot puščica odleteti, švigniti, planiti
(figuré) il ne reste qu'à tirer un trait in sedaj potegnimo črto in pozabimo vse staro!
servir de trait d'union entre deux partis opposés biti, rabiti za posrednika med dvema nasprotnima si strankama

trait d'union tujka franc. m invar.

1. vezaj

2. pren. zveza; posrednik:
fare da trait d'union fra due persone biti za posrednika med dvema osebama

tralala [tralala] masculin, familier ceremonija; pretirano, kričeče razkošje; interjection tralala!

pas besoin de faire tant de tralalas, on est entre amis nobenih ceremonij, saj smo med pnjatelji!
tralala! tu me racontes des histoires! tralala! kakšne neverjetne stvari mi pripoveduješ!

tramēzzo

A) avv. vmes

B) prep.
tramezzo a med

C) m

1. prečnica

2. gradb. prestenek, vmesna stena

3. obl. čipkasti obšiv

trān-scrībō (trāns-scrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum (trāns in scrībere)

1.
a) prepisati (prepisovati): Corn. idr., tabulas publicas Ci., testamentum in alias tabulas Ci., librum in exemplaria mille Plin. iun. v tisoč izvodih, verba ex libro Gell., auctorem ad verbum Plin.
b) (o slikarju) posne(ma)ti, preslikati (preslikovati, preslikavati), prerisati (prerisovati, prerisavati), (pre)kopirati: Plin.; pesn.: transcribunt urbi matres V. prepišejo imena mater (v imenik naseljencev).

2. occ. kot jur. t.t. prepisati (prepisovati, prepisavati), pis(me)no prenesti (prenašati) na koga, zapisati, voliti komu: via fraudis inita erat, ut in socios nomina (postavke dolga) transcriberent L., fundos vīro Icti., agri plagam alicui Icti.; metaf. prenesti (prenašati) na koga: cuiquam tuae spatium transcribere (oddati, dodati) vitae O., tormenta in aliquem O., patiere tua Dardaniis transcribi sceptra colonis? V.

3. (v drugo stanje) prestaviti (prestavljati), postaviti (postavljati): turmas equitum in funditorum alas Val. Max.; pren.: in viros Sen. ph. sprejeti med može, in quod malum transcribor Sen. tr.

trāns-padānus 3 (trāns Padum) transpadánski, onstran Pada ležeč (se nahajajoč), ónstranpádski, prekopádski, čezpádski, zapádski (naspr. cispadanus): colonia C., Gallia L. Transpadanska Galija (med Padom in Alpami), clientes Ci., regio Plin., Italia Plin. Transpadanska Italija (del Cisalpinske (Predpadanske) Galije, ki leži v Italiji); subst. trānspadānus -ī, m Transpadánec, Prekopadánec, Zapadánec: Cat.; v pl.: Ci., Plin.

tŕcan

tŕcan méd strained honey

tŕcati (-am) imperf. čeb.
trcati (točiti)
med smielare

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

Trennungsstrich, der, deljaj; figurativ črta; einen Trennungsstrich ziehen jasno ločevati (med)

triada samostalnik
1. (triletno obdobje šolanja) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszSpremembe naj bi odpravile nacionalno preverjanje znanja ob zaključku triad. ▸ A módosítások előreláthatólag megszüntetik az oktatási-nevelési szakaszok végén esedékes nemzeti tudásfelméréseket.Prometno varnost je treba vpeti v vse triade devetletke. ▸ A közlekedésbiztonságot a kilencéves általános iskola mindhárom oktatási-nevelési szakaszába be kell építeni.Povezane iztočnice: druga triada, zadnja triada, prva triada, tretja triada

2. (o učencih) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszV zadnji, tretji fazi, bodo uredili še igrišča za vse triade. ▸ Az utolsó, harmadik fázisban játszóteret alakítanak ki mindhárom oktatási-nevelési szakasz számára.

3. (trojica) ▸ triád, hármas, hármas csoport
Evropske in tudi neevropske družbe so utemeljene na triadah: oče-mati-otrok. ▸ Az európai és a nem európai társadalmak is az apa-anya-gyermek hármasára épülnek.
Wellness obravnava človeka kot triado, sestavljeno iz telesa, uma in zavesti. ▸ A wellness az embert a test, az elme és a tudat triádjaként kezeli.
Medtem se članice klasične gospodarske triade, ZDA, EU in Japonska, ta čas ukvarjajo vsaka s svojimi problemi. ▸ Eközben az USA-ból, az EU-ból és Japánból álló klasszikus gazdasági hármasból jelenleg mindegyik ország a saját problémáival foglalkozik.

4. (kriminalno združenje) ▸ triádSodobni življenjski ritem je tudi pri triadah izničil tradicionalne rituale pri sprejemu v kriminalno druščino. ▸ A modern életritmus a triádok hagyományos, a bűnözői társadalomba való belépéskor alkalmazott rituáléit is eltüntette.
Državni urad za organizirani kriminal in triade meni, da samo v Hongkongu deluje približno sto tisoč triad. ▸ A szervezett bűnözésért és triádokért felelős állami hivatal úgy véli, hogy csak Hongkongban közel százezer triád működik.

5. geologija (geološka doba) ▸ triász
Erupcije so se vršile med zgornjim delom srednje triade ter miocenom. ▸ A kitörések a középső triász felső része és a miocén között zajlottak.
V triadi prevladujejo karbonatni sedimenti (dolomiti in apnenci). ▸ A triászt karbonátos üledékek (dolomitok és mészkövek) uralják.

6. kemija (o kemijskih elementih) ▸ triád
Triada je struktura iz treh aminokislin: histidina, serina in aspartamske kisline. ▸ A triád három aminosavból: hisztidinből, szerinből és aszparaginsavból álló szerkezet.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.