Franja

Zadetki iskanja

  • pridobíten productif

    pridobitni davek impôt moški spol sur le revenu (ali les bénéfices)
    pridobitni razred, sloj classe productive (ali industrielle)
    pridobitno sposoben capable de travailler (ali de gagner sa vie)
  • pridobítev (-tve) f

    1. acquisizione, acquisto, ottenimento; conquista; accessione:
    nove pridobitve knjižnice le nuove accessioni della biblioteca
    pridobitev funkcije, doktorskega naslova ottenimento della carica, del titolo di dottore

    2. conquista:
    pridobitve civilizacije le conquiste della civiltà
  • pridobíti acquérir, gagner, obtenir

    pridobiti z delom acquérir (ali gagner) par le travail
    pridobiti kaj z nakupom faire l'acquisition de quelque chose, acheter quelque chose, acquérir quelque chose par voie d'achat (ali moyennant paiement)
    pridobiti koga zase gagner quelqu'un à soi
    pridobiti si zaupanje koga gagner la confiance de quelqu'un
    pridobiti si zasluge za bien mériter de
  • pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

    1. acquistare, guadagnare; acquisire:
    pridobivati čas acquistare tempo
    pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
    pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

    2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
    pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
    pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
    pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
    pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

    3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
    pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
    šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

    4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
    če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
    učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione
  • pridržáti retenir, garder , (rezervirati) réserver ; (nezakonito) détenir

    pridržati si pravico se réserver le droit de
    vse pravice pridržane tous droits réservés
  • pridržáti (-ím) | pridrževáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tenere:
    pridržati uzde tenere le briglie

    2. trattenere, tenere:
    posestvo je prepustil sinu, sadovnjak je pridržal (zase) il podere lo cedette al figlio, il frutteto lo tenne per sé
    pridržati koga na policijski postaji trattenere qcn. al commissariato di polizia
    pridržati smeh trattenere il riso
    pridržati dih trattenere il fiato
    oba so pridržali za 48 ur ambedue sono stati fermati per 48 ore, per ambedue è stato ordinato un fermo di 48 ore

    B) pridržáti si (-ím si) | pridrževáti si (-újem si) perf., imperf. refl. tenersi; jur. riservarsi;
    pridržati, pridrževati si pravico riservarsi il diritto, la facoltà
    vlada si je pridržala pravico, da zaščiti interese države il governo si è riservato il diritto di proteggere gli intessi dello stato
    razpisovalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov il committente si riserva il diritto a non procedere all'aggiudicazione dell'appalto
    banka si pridrži pravico do spreminjanja višine obresti la banca si riserva il diritto di modificare il tasso d'interesse
  • prigábiti (-im)

    A) perf. rendere disgustoso, nauseante

    B) prigábiti se (-im se) perf. refl. disgustare, nauseare, fare schifo:
    prazno govorjenje se mu je prigabilo le ciance lo disgustarono
  • prigóda (-e) f (dogodivščina, dogodek) avventura, avvenimento, fatto:
    pripovedovati o svojih prigodah raccontare le proprie avventure
  • prihájati (-am) imperf. ➞ priti

    1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
    tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
    hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
    prihajati na obisk venire in visita
    vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
    prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

    2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
    iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

    3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
    jesen prihaja arriva l'autunno
    zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
    v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

    4. giungere:
    znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
    prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

    5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
    ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

    6. obl.
    prihajati iz mode uscire di moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. prihajati v formo venire in forma
    prihajati do izraza risultare evidente
    prihajati k pameti cominciare a ragionare
    prihajati k sebi tornare in se
    prihajati v poštev andar preso in considerazione
    prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
    prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
    prihajati do sape riprendere il fiato
    prihajam do tega, da comincio a credere che
    prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
    prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
    reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
    prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
    prihajati na svet venire al mondo, alla luce
    prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
    prihajati v leta invecchiare
    prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
    odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo
  • prihlíniti (-im)

    A) perf. ottenere con lusinghe, fingere, ottenere con astuzia, ottenere con inganno

    B) prihlíniti se (-im se) perf. refl.

    1.
    prihliniti se komu ingraziarsi qcn., entrare nelle grazie di qcn. (con le lusinghe)

    2. (vtihotapiti se) introdursi furtivamente, insinuarsi
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prijéti saisir, prendre, toucher , (v pest) empoigner , (hudodelca) appréhender, arrêter

    prijeti za roko prendre (ali saisir) par la main
    prijeti se se cramponner à quelque chose, se coller, adhérer à quelque chose, (o rastlini in figurativno) prendre racine, s'enraciner
    prijeti se za glavo se prendre la tête à deux mains
    trdo koga prijeti traiter quelqu'un durement, (figurativno) réprimander quelqu'un
    za besedo koga prijeti prendre quelqu'un au mot
    napak prijeti avoir la main malheureuse, s'y prendre mal, se tromper, se méprendre
    pod pazduho koga prijeti prendre le bras de quelqu'un
  • prijétnost (-i) f piacevolezza, amabilità, giocondità, dolcezza; pren. lattemiele:
    prijetnost življenja na kmetih la giocondità della vita campestre
    prijetnosti življenja le dolcezze della vita
  • priklícati (-klíčem) perf.

    1. richiamare, chiamare:
    hrup je priklical sosede il fracasso richiamò i vicini

    2. pren. provocare, suscitare, promuovere:
    priklicati nesrečo provocare una disgrazia, attirare la disgrazia
    naravna bogastva so priklicala hiter gospodarski razvoj le risorse naturali promossero un rapido sviluppo economico

    3. pren. (ri)evocare; risuscitare:
    priklicati v spomin preteklost evocare il passato
    (spet) priklicati v življenje risuscitare, far rinvenire
    priklicati v življenje reforme introdurre, avviare riforme
    priklicati v življenje časopis, revijo iniziare la pubblicazione di un giornale, di una rivista
  • priključeváti (-újem) | prikljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. collegare, attaccare, agganciare; rimorchiare:
    priključiti vagone agganciare i vagoni

    2. allacciare, collegare, innestare; raccordare:
    priključiti plinski štedilnik allacciare la cucina a gas
    priključiti stransko cesto na glavno raccordare, allacciare una strada laterale alla principale

    3. unire, annettere, incorporare:
    priključiti zasedeno ozemlje annettersi il territorio occupato
    priključiti manjše kraje sosednji občini incorporare le frazioni nel comune vicino

    4. accostare, avvicinare

    B) priključeváti se (-újem se) | prikljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. aggregarsi, unirsi; ekst. aderire, sposare, entrare (a far parte di);
    priključiti se povorki unirsi al, entrare nel corteo
    priključiti se odporniškemu gibanju aderire al movimento di resistenza

    2. essere d'accordo:
    priključujem se vašemu mnenju sono d'accordo con lei
  • prikrájšati (-am) | prikrajševáti (-újem) perf., imperf.

    1. menomare, danneggiare; privare:
    prikrajšati koga za dediščino privare qcn. dell'eredità

    2. (skrajšati) accorciare; evf.
    prikrajšati koga za glavo tagliare la testa a qcn., decapitare qcn.
    pren. prikrajšati komu jezik rimbeccare qcn., rispondere per le rime a qcn.
  • prikúkati (-am) perf.

    1. fare capolino:
    izza oblakov je prikukalo sonce fra le nuvole faceva capolino il sole

    2. spuntare (fiori):
    februarja prikuka prvi teloh in febbraio spuntano i primi ellebori
  • prikupíti acheter en plus (ali en sus, en supplément)

    prikupiti se komu se faire aimer de quelqu'un, gagner le cœur (ali les faveurs) de quelqu'un, s'attirer les bonnes grâces de quelqu'un
  • prilastíti si (-ím si) | priláščati si (-am si) perf., imperf. refl. appropriarsi, impossessarsi, usurpare; invadere, rivendicare:
    prilastiti si zemljo impossessarsi di un terreno
    prilaščati si zasluge za uspeh usurpare, rivendicare il merito del successo
    prilaščati si pristojnost nad čim invadere la giurisdizione di qcs., attribuirsi le competenze circa qcs.
  • priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. fare bene, piacere:
    zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
    dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

    2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
    čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
    plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
    zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
    strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
    rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
    obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene