Franja

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

citrā (adv. abl. sg. fem. adj. citer)

I. adv.

1. bliž(j)e: tela hostium citra cadebant T. so padala preblizu = niso dosegala Rimljanov; kot prvotni komp. z abl. comparationis: paucis citra milibus L. malo (= nekaj) tisoč korakov pred taborom; pren.: culta quidem c. quam debuit O. ne tako kakor = manj kakor.

2. tostran: nec citra mota nec ultra O. ne sem ne tja, c. est urbs Plin.

— II. praep. z acc.

1. tostran, tokraj; pri glag. mirovanja: pars citra, pars ultra Taurum est L., impedimentis c. flumen Rhenum depositis C., c. mare H.; pri glag. premikanja: exercitum c. Rubiconem educere Ci. na to stran Rubikona, ut omnes c. flumen eliceret C., hostem c. flumen pertrahere L.; pren. (časovno) pred: Pylius citra Troiana tempora perisset O., citraque inventam carpere flores O. pred godnostjo, c. Calendas Octobres Col.; poleg tega o tem, kar je pred določeno mejo in ne dospe do nje, pred, pod: non a postrema syllaba c. tertiam Ci. ne pred tretjim zlogom od konca; od tod: nec virtus c. genus est O. ne stoji nižje kakor, ne zaostaja za..., c. satietatem Col. ne do sitega, c. iocos se continere Sen. ph. osta(ja)ti pri šalah, ne preseči (presegati) jih, melius ultra quam citra stat oratio Q. pove bolje več ko manj.

2. brez, razen, izvzemši, ne glede na kaj: peccavi c. scelus O. grešil sem, (toda) brez..., c. fatigationem, c. satietatem Cels., c. ulla comitia L. epit., c. vulnus Plin., plus usus sine doctrina quam c. usum doctrina valet Q., c. commoda emeritorum Suet., c. spectaculorum dies Suet. izven slavnostnih dni, nec id Rutilio c. fidem aut obtrectationi fuit T. ni bilo brez zaupanja = verjeli so mu, c. spem Fl., c. magnitudinem prope Ponto similis Mel.

citron [sitrɔ̃] adjectif citronaste barve; masculin citrona; vulgairement glava

jus masculin de citron citronov sok
rouelle féminin, tranche féminin de citron rezina citrone
thé masculin au citron čaj s citrono
étoffe féminin citron blago citronaste barve
glace féminin au citron citronov sladoled
citron à l'eau citronada
citron pressé ožeta, stisnjena citrona
être jaune comme un citron imeti zelo rumeno polt
presser quelqu'un comme un citron ožeti koga kot citrono, skrajno ga izkoriščati

ciuco m (f -ca; m pl. -chi)

1. osel, oslica:
lavorare come un ciuco garati kot črna živina

2. pren. osel; neumen, omejen človek, nevednež; neotesanec, neolikanec:
comportamento da ciuco obnašanje neotesanca

cīvicus 3 (cīvis) državljanski, meščanski, večinoma le pesn. (nam. cīvīlis): muri Pl. mestno zidovje, motus H. državljanska = domača vojna, rabies H., iura H. pravni odloki o državljanskem pravu, bella O., ferre arma civica pro trepidis reis O. orožje državljanskega prava. Sicer le v zvezi: corona civica Ci. „državljanski venec“, t. j. hrastov venec kot častno darilo vojaku, ki je v boju sodržavljanu rešil življenje tako, da je ubil sovražnika.

cīvis (st.lat. ceivis) -is, star. abl. cīvī, klas. večinoma cīve, m, f

1. državljan(ka), meščan(ka) (iz mesta z lastno upravo, oz. ustavo): utrum mucrones in cive an in hoste figantur Ci., cives exhortor in hostem O., et civibus et sociis gratissimus Ci., c. bonus, improbus, perditus Ci., cives veteres, novi L., esse pro cive Ci., se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan, facere aliquem civem N.; pogosto civis Romanus (tudi v pl.): illa vox et inploratio „Civis Romanus sum“ Ci., non dubitavit supplicia, quae in servos constituta sunt, in cives Romanos expromere Ci., fieri civem Romanum Ci., se pro cive Romano ferre L. delati se rim. državljana; pren.: civis totius mundi Ci. svetovljan, caeli c. Fulg. Kot fem.: c. femina Pl., c. virgo Ter., c. Attica Ter. atenska meščanka, is uxorem Acarnanam civem duxit N. Akarnanko, civis Carthaginiensis, filia Hasdrubalis L., cives Romanae L. Rimljanke, virgo civis Corinthia Vitr.

2. occ.
a) sodržavljan(ka), someščan(ka): cives mei Pl., te metuunt omnes cives tui Ci., admonemus nos cives eorum esse L., cives cum civibus de virtute certabant S., o cives, cives, quaerenda pecunia primum est H., quae nos eorum civibus tribuimus Cu.; kot fem.: defende civīs tuas, senex Pl.
b) državljan = podložnik, podanik: corpori ut rex civibus suis... (dicitur imperare) Ci.

cīvitās -ātis, gen. pl. civitatum, redk. (pri C., S., L.) -ium, f (cīvis)

1. abstr. državljanstvo, državljanske pravice: lege Iulia civitas est socis et Latinis data, qui civitatem non haberent Ci., aliquem civitate donare Ci., aliquem in civitatem accipere, adscribere Ci. ali ascis cere L., civitatem habere, adipisci Ci. ali assequi T., civitatem amittere, adimere Ci., ius civitatis Ci. pravice, ki jih ima kdo kot državljan, iure nostro mutare civitatem nemo potest Ci., Volaterranis Sulla, comitiis centuriatis civitatem eripere non potuit Ci., civitate carere Auct. b. Afr., civitatem petere Suet.; pren.: civitate Romana donare agricolationem Col., oratio civitate donata Q., verbo civitatem dare Suet.

2. met. konkr.
a) državljanstvo = državljani, skupnost državljanov: moleste fert civitas et queritur Ci., c. commota est Ci., unum hominem pluris quam cunctam civitatem fuisse N., ei obviam universa civitas in Piraeum descendit N.
b) occ. občina, država, narod: c. Helvetia C., Ubiorum C., bello civitatem persequi Ci., navem tibi dat Milesia civitas Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., post civitatem a L. Bruto liberatam Ci., civitates condere novas aut conservare iam conditas Ci., civitatem instituere Ci., primus Graecae civitatis N. iz grške države, Saguntum foederata civitas N., civitates valentiores opibus L., verso civitatis statu T.; pren.: una c. communis deorum atque hominum Ci., c. Stoicorum T. skupnost.

3. mestna občina, mesto (kot skupnost vseh meščanskih stanov); Ci. loči natančno: conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus; toda poklas., redkeje predklas. je civitas = urbs mesto sploh: miserat civitas Lingonum dona T., muri civitatis T., munita c. Iust., civitatem incendere Enn. fr. ali expugnare Q., errare per totam civitatem Petr.; včasih = urbs mesto, t. j. Rim: Sen. ph., T.

clāmor -ōris, m (clāmāre)

1. glasno klicanje, kričanje, vpitje: clamor ingens V., Cu., varius ac dissonus Cu., clamores dissoni, incerti L., cl. mulierum T., fit clamor tota domo Ci., clamor a vigilibus tollitur Ci. stražniki zaženejo krik, cl. oritur, exoritur S., caelestis clamor Ci. glas z neba, erant convivia non illo silentio praetorum, sed cum maximo clamore Ci., resonat clamoribus aether V. odmeva, clamor implet valles Cu.

2. occ.
a) pohvalno klicanje, radosten krik, vrisk(anje): clamor gratulantium L., laudantium Q., militum gaudentium T., clamore et plausu Ci., T., illi viri magno illud clamore approbaverunt Ci., primus clamore secundo exit locus Hippocoontis V.
b) divje, zoprno vpitje, razgrajanje (kot izraz nezadovoljstva): Fufium clamoribus et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., clamore populi infesto atque inimico excitatus Ci., cl. utrimque, undique concursus H.
c) bojni krik, bojno vpitje: Val. Max., Sen. ph., saepe clamore ipso militum magnas copias pulsas esse Ci., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., rursusque Latini clamorem tollunt V. zaženejo bojni krik, clamore sublato procurrere L., clamor hostium subitus Ph.
č) jok(anje), javk(anje), tarnanje: aegri Cels., supremus (umirajočega) O., lugubris Cu., pavidus clamor fugientium L., cl. paventium L., lacrimas effudit et locum clamore implevit V., matres femineum clamorem ad sidera tollunt V.
d) (večinoma pesn.) krik (vpitje, vrišč) živali: gruum Lucr. krikanje žerjavov, mergi clamorem ferunt ad litora V., clamores (drugi berejo clangores) laetissimos edere Suet. (o orlu).

3. pren. (o stvareh) odmev, jek, šum, hrušč: ter scopuli clamorem dedere V., montium clamor H. — Star. soobl. clāmōs -ōris, m: Q.

claquet [klakɛ] masculin mlinski klepetec; botanique naprstec, naprstnik

comme le claquet d'un moulin kot mlin

Claros -ī, f (Κλάρος) Klar, mesto v Joniji blizu Kolofona z Apolonovim svetiščem: O. Od tod adj. Clarius 3 klarski, iz Klara: Cl. poëta (= pesnik Antimah iz Klara) Ci., O., Apollo Mel., deus O. ali kot subst. Clarius -iī, m Klarec (= Apolon): Clarii laurus V.

clārus 3, adv. -ē

1. (o glasu) na daleč doneč (zveneč), jasen, glasen, slišen, zvočen, razločen: clamor, plausus Pl. glasen, bučen, clara voce imperavit Ci., clariore voce C., ut omnes exaudiant, clarissima voce dicam Ci., clarus plangor, latratus O., ictus O. odmevajoč, clara dedit sonitum tuba V.; clarior ignis auditur V. (enalaga) glasneje se sliši: „ogenj!“ prim.: Iuppiter clarus (= clare) ab alto intonuit V.; clare recitare Pl., dic clare Ter., dic, quaeso, clarius! Ci., clare gemere Ci. ep., clare certumque locuto H., clare inter se loqui Plin. iun., clarius fabulari Suet., clarissime audire aliquid Plin.; elipt.: tum ille clare (sc. dixit) Ci.

2. pren.
a) jasen, svetel, bleščeč, sijajen: locus Ci., sidere clarior H., stella clarissima, gemmae clarissimae Ci., claraque in luce refulsit V., clarissima mundi lumina V., clara auro gemmisque corona O.; pogosto: luce clara L., Auct. b. Hisp. ali luci claro (masc.) Pl., Varr. = pri belem dnevu, prim.: die claro H., clarissimo die Ci.; clarē fulgens caesaries Cat., clarius micare Plin.; occ.pesn.: clarus aquilo V. jasneči, vedreči (ker prežene oblake), clari smaragdi O. razsvetljujoči.
b) duševno jasen = umeven, razločen, razumen, razumljiv: res tam claris argumentis lucet Ci., in re tam clara, tam testata Ci., cl. iudicium, testimonium Ci., luce sunt clariora nobis consilia tua Ci., quae clarissima et certissima sunt Ci., clare atque evidenter ostendere Q., clarius apparet aliquid Caelius in Ci. ep., utilitas... clarissime lucet Q.
c) slaven, slovit, sloveč, odličen, znamenit: dux, imperator, rex Ci., Scipio ille clarus Ci., C. Gracchus clarissimo patre, avo, maioribus Ci., clarum nomen Ci., oppidum Lampsacum, clarum et nobile Ci., urbs Asiae clarissima Ci., clarius exsplendescebat N. odlikoval se je sijajneje; kot naslov državnih dostojanstvenikov v ces. dobi clarissimus presvetli, (Tvoja, Njegova) svetlost, prevzvišeni: Plin. iun., Icti. idr., tako tudi: clarissimus ordo Icti., Vop., clarissimae feminae Icti. žene visokih državnih dostojanstvenikov; z določili: clarus gloriā Ci., disciplinā clarissimus Vell., clarus in philosophia Ci., in arte tibiarum Q., ex doctrina Ci., quid hoc totā Siciliā est clarius? Ci. bolj znano, urbs clara ob insignem munimento naturali locum L., clarus ob id factum H., clarus Troiano ab sanguine V., clarum ad memoriam imperium L. večnega spomina vredno vladanje; zloglasen, slabega glasu, na slabem glasu, razvpit: Sen. ph., non enim parum res est clara Ci., caedes Asuvii quam clara tum fuit Ci., illa oppugnatio fani quam clara apud omnes Ci., populus luxuriā superbiāque clarus L.

class¹ [kla:s ameriško klæs] samostalnik
razred, skupina, kategorija, vrsta; letnik (študentov); predavanje, pouk, učna ura; tečaj
vojska naborniki istega rojstnega leta
sleng imenitnost

no class slab (športnik)
class register razrednica (dnevnik)
in the same class with iste vrste kakor, prav tak kot
in a class by itself edinstven
ameriško first class mail pisma
second class mail priporočeni časopisi
third class mail tiskovine in majhni paketi (do 8 unč)
fourth class mail večji paketi
the top of the class najboljši učenec v razredu
to get (ali obtain, take) a class končati tečaj z odliko
there's a deal of class about him je prvovrsten športnik

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

clāva -ae, f

1. cepec, krepelec, krepelce, bat, kij, tolkač: Ca., Pl., Lucr., Cu. idr., male mulcati clavis ac fustibus repelluntur Ci., Cacus ictus clavā (Herculis) L., cl. trinodis O.; kot Herkulovo znamenje: V., O., Suet., Ap., clava Herculea Pr.; kot palica pri borilnih vajah: Veg., habeant iuvenes sibi clavam Ci.

2. = scytala: N.

3. pren.
a) = bot. nymphaea: Macr.
b) = (na spodnjem koncu debel) cepič: Pall.

clavado točen, natančen

le dejó clavado (Am) za nos ga je potegnil
eso me viene clavado to pride kot poklicano
¡clavado! natanko tako!
tener los ojos clavados (en) zijati (v); buliti (v)

clāvicula -ae, f (demin. clāvis, a pri Ci. kot demin. clāva)

I.

1. ključek: Hier.

2. čep: Vitr.

— II. vitica, ovijača, ročica, s katero se trta ovija okrog kola: Col., Plin., vitis claviculis suis, quidquid est nacta, complectitur Ci.

clāvigēr -gera -gerum

I. (clāva in gerere) kijenosec: Hercules O., clavigera Vulcani proles (= Periphetes) O.

— II. (clāvis in gerere) ključenosec: Ianus (kot bog vrat) O.

clāvō -āre -āvī -ātum (clāvus) ožeblj(av)ati: ligni robora Paul. Nol. Adj. pt. pf. clāvātus 3

1. ožebljan, le kot subst. clāvātī -ōrum, m (sc. calcei) Isid. ali clāvāta -ōrum, n (sc. calceamenta) P. F. ožebljani čevlji.

2.
a) z ogrbci (kakor z žebljevimi glavami) o(b)kladen: alterum (genus concharum)... clavatum est Plin.
b) z vtkanim škrlatnim ali zlatim robom (trakom) obrobljen: mantilia cocco clavata Lamp., tunica auro clavata, auro clavatae vestes Vop.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.