Franja

naso m

1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos

na stran, nastran²:
dati na stran, nastran (prihraniti) beiseite legen

nasvet [è] moški spol (-a …) der Rat, der Ratschlag; das Anraten, Zuraten; (priporočilo) die Empfehlung
dati nasvet einen Ratschlag erteilen/geben
prositi za nasvet um Rat befragen
knjiga nasvetov der Ratgeber
po nasvetu auf Anraten (von)

nasvet samostalnik
(napotek) ▸ tanács, tippČe me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet

nasvèt conseil moški spol , avis moški spol, familiarno tuyau moški spol , proposition ženski spol

na tvoj nasvet, po tvojem nasvetu sur ton conseil
prijateljski nasvet conseil d'ami
dati nasvet donner un conseil à quelqu'un, conseiller, familiarno tuyauter quelqu'un
ravnati se po nasvetu suivre le conseil de quelqu'un
vprašati za nasvet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un

nasvèt (-éta) m consiglio, suggerimento, proposta; avvertenza:
prositi, vprašati za nasvet chiedere consiglio
dati, dobiti nasvet dare, ricevere un consiglio
prijateljski nasvet consiglio da amico
iskati nasvet pri zdravniku consultare il medico

nasvèt consejo m

na nasvet por consejo de (alg)
na njegov nasvet siguiendo su consejo
dati komu nasvet dar a alg un consejo; aconsejar a alg; asesorar a alg
pomagati komu z nasvetom ayudar con su consejo a alg
nobenega nasveta ne poslušati no atender a consejos de nadie
ravnati se po nasvetu seguir el consejo (de alg)
vprašati koga za nasvet pedir consejo a alg

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

natezalnic|a ženski spol (-e …) die Folterbank
figurativno dati na natezalnico auf die Folter spannen

natezálnica rack

dati, napeti koga na natezálnico to put someone on the rack
biti na natezálnici (figurativno, na žerjavici) to be on the rack, to be on tenterhooks

natezálnica hist potro m ; caballete m de tortura

dati koga na natezalnico dar tormento a alg, torturar a alg, fam tener en suspenso a alg

natís (-a) m

1. stampa; impressione:
dati v natis dare alla stampa

2. (izdaja) edizione; ristampa

natís(k) impression ženski spol , édition ženski spol

ponovni natis(k) réimpression ženski spol, nouvelle édition
dati v natis(k) mettre sous presse

naturalizírati pol naturalizar

(dati) se naturalizirati naturalizarse

naucum -ī, n (etim. nedognana beseda) nekaj ničevega, nekaj neznatnega, nekaj malovrednega: Prisc., naucum ait Ateius Philologus poni pro nugis Fest.; le v zvezah: nauci non esse Pl. ne biti vreden piškavega oreha (pa tudi = ne le nič, tudi nekaj biti: Pl. ap. Fest.), aliquem non nauci facere Pl. ali non habere nauci aliquem Ci. ali nauci non putare Ap. ali noctem nauco ducere Naev. ap. Fest. za malo (za nič) šteti, prav malo čislati (v čislih imeti), prav nič ceniti, (non) naucum dare (pro aliqua re) Afr. ap. Aus. piškavega oreha (ce(m)pera, trohice, betvice) ne dati (za kaj), homo non nauci Pl., Enn. fr. niče, „ničevnež“.

náuk teachings pl, lesson, science, doctrine; precept; (zgodbe) moral

náuk o državi political science
náuk o kovinah science of metals
náuk o naravnem zdravljenju nature cure
náuk o razvoju (theory of) evolution
náuk o svetlobi optics pl, science of light
náuk o toploti theory of heat
náuk o valovanju wave mechanics pl
náuk o nastanku sveta cosmogony
náuk o zvoku acoustics pl
náuk o živalih zoology
náuk o živcih neurology
náuk o življenju biology
to bo zanj dober náuk this will be a wholesome lesson for him
to naj ti bo (služi) kot náuk za prihodnost take this as a warning to you for the future
dati komu dober náuk to teach someone a good lesson
povzeti náuk iz česa to draw a moral from something

navdíh (-a) m ispirazione; estro, knjiž. afflato:
dati, dobiti navdih za kaj ispirare, essere ispirato da
pesniški navdih ispirazione poetica; estro, afflato poetico

navédba (-e) f indicazione; dato, riferimento; dichiarazione; citazione; allegazione:
navedba rojstnega kraja indicazione del luogo di nascita
navedbe so resnične i dati (riportati) rispondono a verità
zgodovinske navedbe riferimenti storici
jur. navedbe obtožnice le dichiarazioni dell'accusa

navédek (-dka) m

1. (citat) citazione

2. dato:
biografski navedki dati biografici

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)