Franja

spreletávati (-am) | spreletéti (-ím)

A) imperf., perf.

1. rabbrividire; provare:
mraz, strah ga je spreletel rabbrividì dal freddo, di paura
kurja polt, groza ga je spreletela gli venne la pelle d'oca, inorridì

2. balenare:
spreletel ga je sum, občutek gli balenò il sospetto, la sensazione

3. guardare di sfuggita, sorvolare con lo sguardo:
s pogledom je spreletel po zbranih sorvolò con lo sguardo i presenti

B) spreletávati se (-am se) | spreletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. volare qua e là, svolazzare

spreletéti prendre, saisir, s'emparer de, parcourir; faire frissonner

drgetga jespretetel un frisson le parcourut (ali lui courut le long du corps, lui courut par tout le corps)
hud strah me je spreletel po vseh udih la frayeur me glaça jusqu'aux os, je fus saisi d'effroi (ali de frayeur)
spreletelo se je (vreme) le temps s'est éclairci (ali dégagé, rasséréné, levé)

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sréčen happy; lucky; fortunate, felicitous; safe

biti ves sréčen (plavati v sreči) (figurativno) to walk (ali to tread) on air
sréčen dogodek happy event
po sréčnem naključju by a happy chance, luckily
bil je to sréčen dan zame that was a fortunate day for me
imeti kar sréčno za seboj to be well out of something
imaš se lahko za sréčnega, da si se izvlekel iz tega you may count yourself lucky to be in the clear (ali to have got out of it)
sréčno pot! a pleasant journey!, farewell!, fare well!, (čez morje) a good passage!
sréčno! good luck!, goodspeed!, may good luck go with you!

sreda, sredina² medio m ; centro m

v sredi en medio, en el centro
zlata sreda el justo medio
v naši sredi entre nosotros
stati, biti v sredi estar en medio
prerezati po sredi cortar por la mitad

sréda (sredina) milieu moški spol , centre moški spol

v sredi au milieu, au cœur, au sein, au beau milieu de
po sredi à travers; par le milieu
v naši sredi parmi nous; (dan) mercredi moški spol
ob sredah le mercredi, tous les mercredis
pepelnična sreda le mercredi des Cendres

sréda (-e) f

1. metà, mezzo:
ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

2. mercoledì:
prihaja ob sredah viene i mercoledì
rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente

sredin|a ženski spol (-e …)

1. die Mitte (plovne poti Fahrwassermitte, voza Wagenmitte, življenja Lebensmitte)
zlata sredina die goldene Mitte
Kraljestvo Sredine (Kitajska) das Reich der Mitte
do sredine bis zur Mitte, po višini: halbhoch
po sredini presekati ipd.: mittendurch
prav v sredini mittendrin

2. (srednja vrednost) das Mittel (aritmetična arithmetisches Mittel, tehtana aritmetična gewogenes Mittel)

3. šport igrišča: das Mittelfeld
| ➞ → okolje

sredína medio m ; punto m medio; centro m

v sredini en medio, en el centro
v naši sredini entre nosotros
iz naše sredine de nosotros
zlata sredina el justo medio
aritmetična sredina media aritmética
ležati v sredini, zavzemati sredino estar en el medio
prerezati po sredini cortar por la mitad

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

srh moški spol (-a, ni množine)

1. das Gruseln; občutek na koži: die Gänsehaut
X mi zbuja srh mir gruselt vor X
srh mit gre po hrbtu es läuft mir heiß und kalt über den Rücken
srh vzbujajoč gruselig

2. tehnika na pločevini: der Grat

stakníti (skupaj) joindre, (ré)unir, assembler

stakniti kje kaj denarja dénicher (ali débusquer, découvrir) de l'argent quelque part
stakniti jo (po glavi) attraper (ali recevoir) un coup
stakniti bolezen attraper (ali contracter, gagner) une maladie

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

stoletja star de muchos siglos, secular
po starem običaju a la (usanza) antigua
Stari svet el Viejo Mundo
v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
stari Slovani los antiguos eslavos
star lisjak (fig) perro m viejo
stari testament el Antiguo Testamento
staro in mlado jóvenes y viejos
stara šara (krama) trastos m pl viejos
moj stari! A ¡mi viejo!
5 let star otrok un niño de 5 años
koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
vse ostane pri starem todo sigue como antes
star postati hacerse (ali volverse) viejo
zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps