Franja

Zadetki iskanja

  • šampon samostalnik
    1. (za umivanje las ali dlak) ▸ sampon
    blag šampon ▸ lágy sampon
    nežen šampon ▸ kímélő sampon
    naravni šampon ▸ bio sampon
    negovalni šampon ▸ ápoló sampon
    vlažilni šampon ▸ hidratáló sampon
    otroški šampon ▸ babasampon
    učinkovit šampon ▸ hatékony sampon
    kakovosten šampon ▸ minőségi sampon
    suhi šampon ▸ száraz sampon
    šampon proti prhljaju ▸ korpásodás elleni sampon
    šampon za pse ▸ kutyasampon
    nanesti šampon ▸ sampont felvisz
    zeliščni šampon ▸ gyógynövénysampon
    šampon za suhe lase ▸ sampon száraz hajra
    umiti lase s šamponom ▸ samponnal hajat mos
    oprati lase s šamponom ▸ samponnal hajat mos

    2. (za čiščenje) ▸ sampon, tisztítószer
    Vse raztresene ostanke poberite s preproge, nato na madež nanesite šampon za čiščenje preprog po navodilih proizvajalca. ▸ A szétszóródott maradékot szedje fel a szőnyegről, utána a foltra tegyen szőnyegtisztítószert a gyártó utasításai alapján.
    Najprej avto rahlo sperite, bolj namočite, potem pa površine zdrgnite z gobo in specialnim šamponom za avtomobile. ▸ Először öblítse le az autót, alaposan nedvesítse be, utána pedig szivaccsal és speciális autósamponnal dörgölje át a felületeket.
  • šans|a ženski spol (-e …) die Chance, die Aussicht
    imeti šanse Aussichten/Chancen haben
    pokvariti si vse šanse sich zwischen zwei/alle Stühle setzen
  • šánsa chance; outlook; prospect

    šánse so enake ničli the chances are nil
    imaš vse šánse na svoji strani (proti sebi) you have all the odds on your side (against you)
    imam šánse, da dobim to mesto I have a good chance of getting that situation
    pokvariti si šánse to spoil one's chances, (pogovorno) to cook one's goose
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šivilja samostalnik
    (ženska, ki šiva oblačila) ▸ varrónő
    izučena šivilja ▸ tanult varrónő
    dobra šivilja ▸ jó varrónő
    poklic šivilje ▸ varrónői foglalkozás
    izučiti se za šiviljo ▸ varrónőnek tanul
    Poročno obleko mi je sešila šivilja, drugače pa si večinoma sešijemo vse same doma. ▸ Az esküvői ruhámat varrónőnő varrta meg, amúgy többnyire mindent magunk varrunk meg otthon.
  • škrípati (-am) | škrípniti (-em) imperf., perf.

    1. scricchiolare (pavimento, scarpe); stridere (denti):
    pozimi, ko je vse škripalo d'inverno, quando tutto scricchiolava dal gelo
    lov. divji petelin škriplje l'urogallo canta, stride

    2. cricchiare, cigolare (tram)

    3. pejor. suonare, strimpellare (il violino)

    4. pren. essere in crisi, difettare, zoppicare:
    v njenem zakonu nekaj škriplje tra i due coniugi qualcosa non va

    5. pren. digrignare i denti:
    škripati (z zobmi) od jeze, zavisti digrignare i denti dalla rabbia, dall'invidia
    sam pri sebi škripati z zobmi schiattare dalla rabbia dentro di sé

    6. škripniti pog. morire, crepare, stendere le cuoia
  • špecerija samostalnik
    1. neštevno (živila) približek prevedkaélelmiszer, ennivaló
    trgovina s špecerijo ▸ élelmiszerüzlet
    nakupovanje špecerije ▸ élelmiszervásárlás
    Čez nekaj časa je v sobo stopila mama in rekla, da gredo v trgovino po špecerijo za božično večerjo. ▸ Egy idő után az anya belépett a szobába és azt mondta, elmennek az üzletbe ennivalót venni a karácsonyi vacsorához.

    2. (trgovina z živili) približek prevedkaélelmiszerüzlet
    iti v špecerijo ▸ élelmiszerüzletbe megy
    delati v špeceriji ▸ élelmiszerüzletben dolgozik
    majhna špecerija ▸ apró élelmiszerüzlet
    lokalna špecerija ▸ helyi élelmiszerüzlet
    Vse trgovine, špecerije in pisarne okrog trga so bile zaprte in zaklenjene. ▸ A tér körül található összes üzlet, élelmiszerüzlet és iroda zárva volt, ajtajaik kulcsra zárva.
  • športno prislov
    1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosan
    športno se udejstvovatikontrastivno zanimivo sportol
    športno obarvankontrastivno zanimivo sportos színezetű
    športno razpoloženkontrastivno zanimivo sportos hangulatú
    športno aktivenkontrastivno zanimivo aktívan sportoló
    športno živeti ▸ sportosan él
    Še vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
    Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
    Sopomenke: atletsko

    2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosan
    športno oblikovan ▸ sportosan kialakított
    športno ukrojen ▸ sportosan szabott
    Udobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

    3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosan
    športno se oblačiti ▸ sportosan öltözködik
    športno oblečen ▸ sportosan öltözött
    Ker je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

    4. (o telesnem videzu) približek prevedkasportos alkatú
    športno oblikovan ▸ sportos testalkatú
    Sama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna.kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
    Sopomenke: atletsko

    5. (o obnašanju) ▸ sportszerűen
    športno se obnašati ▸ sportszerűen viselkedik
    športno navijati ▸ sportszerűen szurkol, sportszerűen drukkol
    športno čestitati ▸ sportszerűen gratulál
    športno prenesti poraz ▸ sportszerűen viseli a vereséget
    Gledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
    V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.
  • štedilnik moški spol (-a …) der Kochherd, Herd (električni Elektroherd, plinski Gasherd, za vse vrste plina Allgasherd)
  • štiri ženski spol, srednji spol množina

    1. vier (štirje bratje vier Brüder, štiri sestre vier Schwestern, štiri polja vier Felder)

    2.
    koliko časa: štiri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta vier/Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
    v štirih dneh/mesecih in vier Tagen/Monaten
    štiri in pol viereinhalb
    bilo nas je štiri wir waren zu viert
    čez štiri dni heute in vier Tagen, heute über vier Tage
    po štiri je vier, ljudi: zu viert
    na/vsaka štiri leta/vsake štiri mesece/tedne/dni vierjährlich/viermonatlich/vierwöchentlich/viertäglich
    v štirih knjigah in vier Bänden
    trajajoč štiri leta/mesece/dni vierjährig, viermonatig, viertägig
    ura: ob štirih um vier, um vier Uhr
    deliti na štiri dele vierteilen
    moleti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
    pogon na štiri kolesa tehnika der Vierradantrieb, Allradantrieb
    razdeliti na štiri dele vierteln, vierteilen, vieren
    razdeljen na štiri dele viergeteilt, gevierteilt, geviert
    figurativno tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
    konferenca štirih velesil die Viermächtekonferenz
    problem štirih barv das Vierfarbenproblem
    med štirimi očmi unter vier Augen
    pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
    po vseh štirih auf allen vieren
    v štirih zvezkih vierbändig
    s štirimi konji vierspännig
    s štirimi sedeži viersitzig
    s štirimi strunami glasba viersaitig
    s štirimi vrati viertürig
    model s štirimi vrati der Viertürer
    s štirimi zvezdicami Viersterne-
    s štirimi stavki glasba viersätzig
    z vsemi štirimi mit allen vieren
    braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren
  • štíri quatre

    ob štirih à quatre heures
    ob pol štirih à trois heures et demi(e)
    med štirimi očmi entre quatre yeux, en tête à tête
    hoditi po vseh štirih marcher à quatre pattes
    stegniti vse štiri od sebe s'étendre de tout son long; s'écrouler, s'affaler épuisé
  • štíri (-ih) numer. quattro:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro
    ura je štiri sono le quattro
    igrati v štirih giocare in quattro
    korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
    brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
    komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
    štirje letni časi le quattro stagioni
    astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
    hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
    pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
    pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
    pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
    pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
    na vse štiri vetrove ai quattro venti
    rel. štiri poslednje reči i novissimi
    filoz. štirje elementi i quattro elementi
  • štíri cuatro

    ob štirih a las cuatro
    ob pol štirih a las tres y media
    med štirimi očmi a solas
    po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
    stegniti vse štiri od sebe desperezarse
  • štŕkati (-am) | štŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. tamburellare, picchiettare

    2. spruzzare, schizzare:
    iskre so štrkale na vse strani le scintille schizzavano dappertutto
  • študijski pridevnik
    1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-
    študijska literatura ▸ szakirodalom
    študijsko središče ▸ tanulmányi központ
    Subvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.
    študijski obisk ▸ tanulmányi látogatás
    študijski proces ▸ tanulmányi folyamat, tanulási folyamat
    študijske obveznosti ▸ tanulmányi kötelezettség
    Opravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.
    študijsko gradivokontrastivno zanimivo tananyag
    Povezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer

    2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány-
    študijsko vozilo ▸ tesztjármű, tesztautó
    študijski model ▸ tesztmodell
    Študijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.
    študijska risba ▸ tanulmányrajz
    Platnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
    Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
    Povezane iztočnice: študijska zbirka
  • študírati (-am) imperf.

    1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
    študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
    študirati ekonomijo studiare a economia
    študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
    vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

    2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
    študirati za izpit preparare l'esame
    študirati po zapiskih studiare sulle dispense
    študirati slovnico studiare la grammatica
    študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
    pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
    gled. študirati vlogo studiare la parte
    pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi
  • šȕša ž
    1. brezrogo živinče
    2. ekspr. niče: kada se šuša dokopa vlasti, onda prvo svoga oca objesi; ne boji se svaka šuša boga nego batine
    3. svaka šuša i maruša vse sorte ljudje, razni tipi: nedjelja je, oko nas se skupila svaka šuša i maruša
  • tá, tó pl

    tí, té, tá this, pl these; that, pl those
    tale this one, this here
    vse to all this
    to in ono this and that
    g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
    medtem, med tem časom in the meantime
    pred tem before this
    po tem after this
    v tem primeru in that case
    to jutro (davi) this morning
    to pot (tokrat) edino this once
    v tej (naši) deželi in this land (of ours)
    kljub vsemu temu for all that
    te dni enkrat one of these days
    zlasti to, predvsem to this above all
    to se pravi that is to say
    ta tvoja knjiga this book of yours
    vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
    ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
    mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
    tega ne vem I don't know that
    to je moj brat this is my brother
    to so moji otroci these are my children
    govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
    od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
    vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!
  • table1 [téibl] samostalnik
    miza
    figurativno pogrnjena miza, jed na mizi, obed, hrana; omizje, gostje; plošča (lesena itd.) z napisom; igralna miza (za biljard) itd.; tabela, tablica, popis, register
    geografija plató, ravno zemljišče
    tehnično deska
    arhitektura plošča za oblogo

    at table pri mizi, pri obedu
    billiard-table miza za biljard
    folding table zložijiva miza
    kitchen-table kuhinjska miza
    round table okrogla miza
    multiplication table poštevanka
    table of contents tabela, kazalo vsebine
    table of exchanges ekonomija tabela (za preračunavanje) tečajev
    sliding table raztezna miza
    tea-table čajna miza
    toilet-table toaletna miz(ic)a
    writing table pisalna miza
    the pleasures of the table užitki pri mizi (jedeh)
    synoptic table sinoptična tabela
    time-table vozni red
    the twelve tables zgodovina, pravno zakoni 12 plošč
    the two tables of the law religija plošči 10 božjih zapovedi
    to be at table biti pri mizi, pri obedu
    to clear the table pospraviti mizo
    he keeps a good table pri njem se dobro jé
    he kept the table amused zabaval je vse omizje
    to lay on the table parlament odgoditi, odložiti (na kasneje)
    these matters are on the table figurativno o teh zadevah (stvareh) se prav zdaj razpravlja
    to learn one's tables učiti se poštevanke, računanja
    to lie on the table ležati na mizi, figurativno biti odložen (na kasneje)
    to set (to lay, to spread) the table pogrniti mizo
    to set the whole table laughing, in a roar spraviti vse omizje v smeh, v krohot
    to take the head of the table sesti na čelo mize
    to turn the tables figurativno spremeniti (čemu) smer, spremeniti situacijo, obrniti vloge, obrniti srečo
    the tables are turned sreča se je obrnila (drugemu v prid), vloge so obrnjene
    to turn the table on the opponent pobijati nasprotnika z njegovim lastnim orožjem
    I turned the tables on him spravil sem ga v stisko, v težave, v katere me je on hotel spraviti
    to wait at table streči pri mizi
  • table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

    de table namizen
    vin masculin de table navadno, namizno vino
    table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
    table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
    table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
    table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
    table de logarithmes logaritmične tablice
    table de multiplication poštevanka
    table des matières kazalo, seznam vsebine
    table de Pythagore naštevanka
    table roulante prevozna (servirna) mizica
    table des officiers častniška menza
    table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
    table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
    table servante servirna miza
    tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
    table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
    sainte table (religion) obhajilna miza
    aimer la bonne table rad se gostiti
    avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
    dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
    dresser, mettre la table pogrniti mizo
    être à table biti pri obedu
    faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
    faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
    se lever, sortir de table končati z obedom
    se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
    présider la table predsedovati omizju
    tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji