Franja

velíko adv.

1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
imeti veliko drv avere molta legna
imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
pot je veliko krajša la strada è molto più corta

velvet [vélvit]

1. samostalnik
baržun, žamet, žametu podobna tkanina
zoologija baržunast ovoj na novih rogovih srnjakov
figurativno baržunasta površina (ki se vda pod prstom)

black velvet sleng pijača sekta in močnega piva; sleng lahkó pridobljen dobiček
coton velvet bombažni žamet
silk velvet svileni žamet

2. pridevnik
baržunast, žametast; mehek
figurativno priliznjen, hinavski; v ugodnem finančnem položaju

a velvet tread figurativno tiha in mehka hoja
with velvet tread z neslišnimi koraki
velvet paws figurativno žametaste tačke, uglajeno vedenje (manire)
to handle s.o. with velvet gloves ravnati s kom z žametastimi rokavicami
an iron hand in a velvet glove železna roka v žametasti rokavici, figurativno krutost, skrita pod lepimi besedami, milim vedenjem itd.

vȅnt m (t. fent, it. finto) dial., zastar.
1. pretveza, izgovor: -a radi pod pretvezo, navidezno
2. zvijača, finta

vērī-similis -e, nav. pisano ločeno vērī similis -e ali similis -e vērī (gl. vērum -ī, n pod vērus 3) resnici podoben, verjeten: Ci., C., L.; adv. vērī-similiter, nav. pisano vērī similiter: Ap., Tert.

vērī-similitūdō -inis, f, nav. pisano ločeno vērī similitūdō ali similitūdō vērī (gl. vērum -ī, n pod vērus 3) podobnost resnici, verjetnost: Ci., Sen. ph., Plin.

verrīnus¹ 3 (verrēs) merjaščev, prašičji: ius, cauda Ci. (gl. Verrīnus pod verrēs), adeps Plin.

Verschluß, Verschluss, der, (Verschlusses, Verschlüsse) zaprtje; zapiralo, zapirka, zapora; bei der Kamera: zaklop; Heerwesen, Militär zaklep; bei Flaschen: zapirka; plomba; ([Reißverschluß] Reißverschluss) zadrga; Medizin zapora; von Adern: zamašitev, začepljenje; unter Verschluß halten imeti pod ključem

versum, gl. versus 3 pod vertō.

versūra (vorsūra) -ae, f (vertere, vortere)

1. obračanje, sukanje, vrtenje: foliorum, huius loci Varr.

2. meton.
a) kot agr. t.t. ozara (ozare), starejše vzvrati (na polju): Col.
b) kot arhit.t.t. kot, ogel: in versurā porticūs Vitr., itinera versurarum Vitr. stranski vhodi (gledališč), versurae procurrentes Vitr. stranice (stranske stene) odra, in geniculis aut versuris Vitr. v (pri) vodovodnih kolenih.

3. metaf. menjava, sprememba: Arn.; poseb. (za)menjava (menjavanje, menjanje) upnika, posojilo za poplačilo dolga: poenam sine mutuatione et sine versurā dissolvere Ci. ne da bi vzel kaj na posodo ali poplačal stare dolgove z novimi; occ. posojilo, kredit nasploh: versuram facere Ci. vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, Fulvia versuram facere non potuit N. ni mogla dobiti denarja na posodo, versuram facere publice necesse erat N. najeti državno posojilo; pren.: versuram facere ab Epicuro Sen. ph. izposoditi (izposojati) si, vzeti (jemati) pri Epikuru, povze(ma)ti iz Epikura, domi versura fit Sen. ph. na posodo se jemlje le doma (o človeku, ki streže le samemu sebi); preg.: vorsurā solves Ter., Lact. = z dežja prideš pod kap.

versus², adv., gl. versus 3 pod vertō.

vērus 3, adv. -ē (najbrž iz indoev. adj. *u̯ēros resničen, pravi (po drugih domnevah iz *u̯esros : *u̯es- = biti [prim. Vesta], bivajoče, obstoječe; ali pa iz kor. *u̯ē- verjeti, verovati); prim. sl. vera, hr. vjera, stvnem. wār = nem. wahr, stvnem. wārjan = nem. bewähren, stvnem. wāra zvestoba, pogodba, zaščita)

1. resničen, (za)res (adv.), stvaren, dejanski, pravi, pristen, nepotvorjen, nepopačen, nenarejen, neponarejen, nepritajen, neprihuljen (naspr. fictus, falsus, simulatus): Pl., Mart. idr., vera gloria Ci., virtus H., turpitudo vera et ficta Ci., res verior Ci., causa verissima Ci., quod vero nomine poena est O., verus denarius Ci., chirographa Ci. pristna, claves S., veras aves imitari O., verus amicus Ci., veri heredes Ci., Numidicus verus ac germanus Metellus Ci., vera propago O., tunc igitur veris gaudebat Graecia natis Pr. zakonskih sinov, verus vultus Ter., affectus T., si verum est, quod nemo negat N. če je res, utrum velis, factum esse necne, verum esse an falsum Ci., animus vere popularis Ci. zares, v resnici, vir egregius et vere Metellus Ci., Ligures latrones verius quam iusti hostes L. v resnici bolj razbojniki, ut verissime dicit Hirtius Ci.; od tod subst. vērum -ī, n resnično, resnica, resničnost, dejansko, dejanskost, stvarno, stvarnost (naspr. falsum, mendacium): verum dicere Pl., Ter., Ci. ali loqui Ci., verum quaerere Ci., O., verum viderimus, cum testes dixerint Ci., contra verum niti S., ea ludificatio veri et ipsa in verum vertit L., tam aversus a vero Ci., nec procul a vero est O., nuntia veri V., ex vero O. po resnici, in vero esse Eccl. temeljiti na resnici, res biti; pogosto gen. veri v zvezi s similis -e resnici podoben, verjeten: quam veri simile sit ali quam simile sit veri Ci., quo audacior res erat, minus similis veri visa est L., idem facere deos veri simile est Sen. ph., veri tamen similiora quam vestra (sc. oracula) Ci., veri simillimum mihi videtur Ci., veri similiter Ap.; pogosto tudi kot ena beseda vērīsimilis -e, npr.: verisimilis causa C., quod est magis verisimile C.; tako tudi vērī similitūdō ali vērīsimilitūdō Ci. verjetnost, podoba.

2. enalaga resnico govoreč, resnicoljuben, odkritosrčen, odkrit: Ter. idr., talia dum vero memorantur Apollinis ore O., vera fuit vates O., mei testes veri sunt Ci., veri testes Amm. zanesljive, verissimus et sapientissimus iudex Ci., internoscere mendacem verumque amicum H., verus vir, quo viro nihil verius, nihil verissimus Plin. iun., vere loqui Ci., vere (verius, verissime) dicere Ci.

3. metaf. stvari primeren, spodoben (kakor se spodobi), pravi, prav (adv.), pravšen, pravšnji, pravičen, pameten: lex Ci., vera populi causa Ci. pravična, dobra stvar, verus timor, verissima spes Ci. upravičen(a), verissima scientia Hirt., si libertas et vera magis placent S., si vera existumare voles S., haec omnia recta, vera, debita putantes faciunt in dolore Ci., si vere iudicaveritis Ci., id verissime facere potes Ci.; verum est kot predik. k ACI prav je, upravičeno je, pravično je, pametno je: neque verum est (sc. eos), qui suos fines tueri non potuerint, alienos occupare C. ni prav, ne gre, negat verum esse allici benevolentiam cibo Ci., verum esse agrum habere eos, quorum sanguine partus sit L., metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H., me verius (sc. est) luere V.; tako tudi si verum est če je mnenje pravo, če je misel (izjava) prava: si verum est … nocere audientibus philosophos iis, qui bene dicta male interpretarentur Ci., si quidem verum est (sc. Q. Fabium Maximum) augurem duos et sexaginta annos fuisse L.; redko pred finalnim stavkom: rectum et verum est, ut eos amemus Ci.; od tod subst. vērum -ī, n prav, pametno, primerno (= ki (kar) je prav, ki (kar) je po pameti, ki (kar) je primerno): verum providere, vero pretium anteferre S., nil nisi verum orabit et aequum H. Iz subst. rabe tega adj. v neutr. se je razvila adv. raba:

A. abl. vērō

I. kot adv.

1. v resnici, resnično, dejansko, zares, pa res, pravzaprav: Ter., Plin. iun. idr., iste eum sese ait, qui non est, esse, et qui vero est, negat Pl., ego vero … ad penates meos … erumperem Cu., neque proprium crimen nec vero aliud eius modi Ci.; v začetku pisem: ego vero cupio, ego vero vellem Ci. ep.; pri stopnjevanju = da, celo: in mediocribus vel studiis vel officiis vel vero etiam negotiis Ci., et per suos et vero etiam per alienos Ci., o praeclarum imperatorem, nec iam cum M'. Aquilio, sed vero cum Scipionibus conferendum Ci., multa pars eorum, immo vero genus hoc universum Ci. da, pravzaprav, confecto proelio tum vero cerneres S. tedaj šele, prav tedaj, posteaquam ad causam dicendam ventum est, tum vero sine cura omnes erant Ci., mox ut … irae intumuere satis, tum vero erectus uterque exertare umeros Stat.; prim. enimvero (gl. to besedo) in verum enimvero (gl. spodaj pod B.).

2.
a) (v odgovorih) res, zares, prav zares, da, veš da, menda ja, anti da: Ter., non definis naturam agri? „vero“, inquit „qui arari aut coli possit“ Ci., reprehendo igitur? minime vero Ci. (zares) nikakor ne = gotovo ne; v odvisnem govoru: cum cupere vero diceret (neodvisno: vero cupio) L.
b) (v nagovorih, pozivih, spodbudah) vendar, da (za glag.), no: ostende vero Pl., tu vero ascribe me talem in numerum Ci.
c) (iron.) (prav) res, (prav) zares: quasi vero consilii sit res C., esset vero timendum Ci., egregiam vero laudem refertis V. —

II. kot conj. adversativa (vedno za prvo besedo v antitezi, ki je proti prejšnji, pritrjujoči, močneje poudarjena) a, pa, toda, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak: Cels., Stat., Val. Fl. idr., haec sunt leviora, illa vero gravia atque magna Ci., quem veretur ut deum … amat vero ut sodalem … Ci., Caesar certior factus est tres iam partes copiarum Helvetios id flumen traduxisse, quartam vero partem citra flumen … reliquam esse Ci., scimus musicen nostris moribus abesse a principis persona, saltare vero etiam in vitiis poni N.; pri prehodu k drugemu predmetu v govoru: age vero, nunc inserite oculos in curiam Ci. toda dajte zdaj … ; pleonast. at vero Ci.; zanikane misli uvaja neque (nec) vero: neque vero haec Dionysium fugiebant N. to pa seveda ni … , nec vero tibi de versibus respondebo Ci. —

B. nom. vērum

I. kot adv. v resnici, resnično, dejansko, res, zares, da, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak (kot potrjujoč odgovor oz. cel stavek: res je): Pl. idr., comites secuti sunt virginem? verum Ter. —

II. kot conj. adversativa (pravzaprav (kot je razvidno zlasti iz zvez z drugimi praep. (gl. spodaj)) poseben stavek: resnica je, to se ne da tajiti)

1. (z izrecno antitezo) ampak, toda, pa, a: Ter., Q. idr., utriusque cladis non lex, verum lubido eorum finem fecit S., non unum socium fefellit, verum novem homines Ci., ea sunt omnia non a natura, verum a magistro Ci.; pogosto non modo (non solum, non tantum) … verum etiam (verum quoque) ne le (ne samo) … ampak tudi: non modo agendo, verum etiam cogitando Ci., quae fama non idcirco solum emanarat, quod … , verum etiam, quod … Ci., non ingrato tantum, verum etiam crudeli animo Iust., non solum facto, verum opprobrio quoque turpi H.; tudi non modo tecum Galbam … verumne Atticorum quidem oratorum quemquam Ci.

2. (brez izrecne antiteze) v resnici pa, a, toda: V. (Ecloga 3, 35) idr., etiamsi taceant, satis dicunt; verum non tacent Ci.; pred vprašalnimi in finalnimi stavki: verum ubi tandem pecunia consumpta est? Ci., verum utatur hac defensione Ci., verum esto Ci. pa bodi tako; pogosto pri prehodu k drugemu predmetu v govoru ali skrajšujoč govor: Q. idr., verum veniat sane Ci., verum, ut ad classem revertar, accepisti navem Ci., verum praeterita omittamus Ci., verum quidem haec hactenus Ci.; conj. okrepljena: verum enim, quando bene promeruit Ter., verum hercle vero cum belle recogito Pl., verum vero inter offam atque herbam Ca. ap. Gell., consilium capit primo stultum, verumtamen clemens Ci. (nespameten, to je res, a mil =) a vendar mil, vendar pa mil; tudi ločeno: verum tamen hoc ita est utile Ci., verum aliqua tamen Ci., verum enimvero victoria in manu nobis est S. a v resnici, a zares; tudi: verum enim vero … duodenos sestertios exegisti Ci.

vesper -erī in (poklas.) -eris, abl. vesperō in (večinoma) vespere, m (iz *u̯equ̯spero < *u̯e- „gor“, „proti“ in *ku̯sep- „noč“, sor. s skr. kṣap- noč, gr. ἔσπερος [iz Ƒέσπερος], sl. večer = lit. vãkaras [iz *u̯eqeros])

1. (nav. pisano Vesper) zvezda večernica (v tem pomenu najdemo besedo le v obl. vesper ali Vesper -erī; klas. Hesperus): Varr., Plin., M., P. F. idr., sera rubens accendit lumina Vesper V., puro te similem … Vespero tempestiva petit Rhode H., Vespero surgente H.

2. meton.
a) večer: iam diei vesper erat S., nisi vesper esset L., vesper vitulos ad tecta reducit V., frigidus vesper V., primā vesperi (sc. horā) C., vesperis illius secuto mane Aus., cum … ad vesperum pugnatum sit C. do večera, ante vesperum Ci. ep., sub vesperum C. ali sub vespero Fl. pod večer; pogosto loc. vesperi in (oslabljeno) vespere zvečer, pozno: heri vesperi Ci. sinoči, pridie vespere Ci., mihi litteras reddidit vespere Ci. ep., aliquem vespere visitare Aug., neque tam vesperi domum revertor Ter. tako pozno, primo vespere C. ko se je začelo večeriti, urgente iam vespere Lact. ko se je že precej večerilo; preg.: quid vesper ferat, incertum est L. = pred večerom se lahko vse izpremeni, nescis, quid serus vesper vehat (trahat) Varr. ap. Gell., Macr. (prim.: quivis beatus versā rotā fortunae ante vesperum potest esse miserrimus Amm.), quid vesper serus vehat, sol tibi signa dabit V., de vesperi alicuius cenare Pl. imeti pri kom hrano, biti preživljan od koga, de suo vesperi vivere Pl. sam se preživljati (živiti), biti sam na svojem, piscatum in vesperum parare Pl. za malo večerjo.
b) večer = zahod, zapad: vespere ab atro consurgunt venti V., nunc Zephyrus sero vespere missus adest O., necnon totus adest vesper Sil. ves zahod = prebivalci vsega zahoda, vespere pacato Lucan. večerna (zahodna) dežela, gledajoč iz Italije = Hispanija.

Opomba: Vesper n: novissimum vesper Varr.

vespera -ae, klas. le acc. vesperam, ad vesperam, f (= gr. ἑσπέρα; prim. vesper)

1. večer, večerno obdobje = večerni čas: Aur. idr., perpotavit ad vesperam Ci. ali a mane ad vesperam Suet. do večera, si accelerare volent, ad vesperam consequentur Ci. proti večeru, pod večer, vespera Plin., Suet., Ap., Fr. zvečer, primā vesperā Pl., L., Cu., Suet., Iust. ob mraku, vesperā inumbrante T. ali tenebrante Amm. ko se je mračilo.

2. meton. večer = zahod, zapad: ad vesperam iacentes terrae Plin., a vespera Amm. od zahoda, na zahodu.

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

veterinarski pridevnik
(o veterini kot vedi in dejavnosti) ▸ állatorvosi, állategészségügyiPovezane iztočnice: veterinarska inšpekcija, veterinarska inšpektorica, veterinarska medicina, veterinarski inšpektor, veterinarski tehnik, veterinarsko spričevalo

Veturius 3 Vetúrij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. T. Veturius Calvīnus Tit Veturij Kalvin, ki so ga kot konzula Samniti pod vodstvom Gaja Poncija l. 321 zajeli v Kavdijskih soteskah: L.

2. L. Veturius Philo Lucij Veturij Filo(n), ki se je kot podpoveljnik l. 207 odlikoval v bitki ob Metavru, je kot konzul l. 206 poveljeval v bojih proti Hanibalu ter pokoril Lukanijo; pozneje se je pod Scipionovim poveljstvom bojeval v bitki pri Zami in v Rim prinesel poročilo o zmagi: Ci., L.

3. Veturia -ae, f Vetúrija, Koriolanova mati: L. Kot adj.: Veturia tribus L.; Veturia (sc. centuria) iuniorum, seniorum L.

vetustus 3, adv. -ē (vetus)

1. star (ne mlad), mnogo let imajoč, prileten, ostarel, postaren, postaran, mator: vetustissimus ex eis … censoriis L., qui vetustissimum liberorum eius accirent T., cornicum saecla vetusta Lucr.; o neživih subj.: seminis optimum crocinum nec anniculo vetustius Plin.

2. star (ne nov), že dolgo obstajajoč, dolgoleten: Col., Suet. idr., vinum Pl. starano, uležano, hospitium Ci. ep. (prim. vetus hospitium pod vetus), opinio Ci., vetustissima disciplina L., vetusta gens V., lucus O., oppidum H., ligna H. suha, nomen, possessio, asyli ius T.

3. star = starodaven, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji: vetusto nobilis ab Lamo H. plemeniti potomec starodavnega Lama, vetustiores scriptores L., vetustissimi auctores Q. ali subst. samo vetustissimi Prisc., vetustissima tempora Q., instrumentum imperii … vetustissimum Suet. najstarejše dogodke obsegajoče (vsebujoče) listine; subst. n. pl. vetusta Ci. davno preteklo, davno minulo (naspr. recentia pravkar preteklo, pravkar minulo).

4. starinski, starovinski, starodaven, zaradi starosti častitljiv: more vetusto O., vetusta occultaque sacrificia Ci., templum vetustum Cereris V., vetustior et horridior ille (sc. orator Laelius) Ci. bolj starinski, bolj arhaičen, probe (vzorno) ac vetuste loqui Gell. (staro)klasično.

Opomba: Komp. vetustior -ius in superl. vetustissimus 3 nadomeščata obenem tudi komp. stopnji adj. vetus (gl. opombo pod vetus).

vēxillārius -iī, m (vēxillum)

1. praporščak, zastavonosec, zastavonoša, zastavnik: L., T.; metaf. načelnik, vodja razbojniške čete: sublimis ille vexillarius noster Lamachus Ap.

2. pl. vēxilāriī -ōrum, m veksilárijci (= praporniki)
a) pod enim praporjem združen oddelek stalne vojske, (praporni) odred, odposlan s posebno, le začasno nalogo: ut vexillarios e legionibus ducemque deligerent T.
b) v času cesarjev so vexillarii ali natančneje vexilla veteranorum oddelek veteranov, ki so doslužili 20 oz. 16 let vojaške službe, vendar iz nje še niso bili odpuščeni, ampak le poslani na začasni dopust = veterani veksilárijci, veterani praporniki, veterani dopustniki, ki so bili tudi nekaki rezervisti (prihranjenci), rezervne enote: Veg., Vell. idr., tris praetorias cohortes et mille vexillarios … veterano exercitui obicere T., legio sexta et tredecim vexillariorum milia sequebantur T.

victōria -ae, f (victor)

1. zmaga: cruenta, incruenta S., dubia C., matura, mitis L., secunda Auct. b. Hisp., laeta H., pulcherrima L., Plin. iun., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci. ki ima po svoji naravi v sebi nekaj objestnega in ošabnega, victoriae triumphus L. zaradi zmage, nuntius victoriae ad Cannas L., nihil deinde a victoria cessatum L. po zmagi, victoriam conclamare C. zagnati zmagovalni krik (druge zveze z glag. išči pod ustreznimi glag.); s subjektnim gen.: Sullae victoria (= Sullana victoria) S.; redko z objektnim gen.: civilis belli victoria Ci., Suet. v vojni s sodržavljani; pogosto nadomeščajo objektni gen. skloni s praep. de, ex (nad) ali pa kak adj.: victoria de Veientibus, de Hannibale Poenisque L., de Romanis Iust., Fabii ex Allobrogibus Vell., domestica, externa victoria Ci. nad domačini, nad zunanjimi sovražniki, Spartana Cu. nad Spartanci.

2. metaf. zmaga v pravdah, pri volitvah ipd., uspeh: victoriam consequi (v pravdi) Ci., victoria nocentissimi (sc. in litibus) Ci., victoria certaminis L. v prepiru, litium Plin., victoria penes patres fuit L. (= starešine so dosegli svoj namen), victoria ex collega, de patribus L.

3. pooseb. Victōria -ae, f Viktórija = Zmága, boginja zmage: Pl., Varr., Ci., L., O., Victoria aurea L. pozlačen kip boginje zmage.