Franja

teoríja (-e) f

1. teoria:
teorija časa, osebnosti la teoria del tempo, della personalità
evolucionistična teorija teoria evoluzionista

2. (splošna, abstraktna spoznanja, načela) teoria:
neskladnost med teorijo in prakso discordanza tra la teoria e la pratica
mat. teorija informacije teoria dell'informazione
mat. teorija množic teoria degli insiemi
mat. teorija števil teoria dei numeri
mat. teorija verjetnosti teoria delle probabilità
šah. teorija otvoritev teoria delle aperture
fiz. teorija relativnosti teoria della relatività
lit. teorija verza teoria del verso
lit. literarna teorija teoria letteraria
biol. teorija o naravnen izboru teoria della selezione naturale
filoz. spoznavna teorija teoria della conoscenza

terenec samostalnik
1. (avto) ▸ terepjáróSopomenke: terenski avto, terenski avtomobil
Povezane iztočnice: športni terenec

2. v zgodovinskem kontekstu (med NOB) ▸ terepharcosV vasi smo že našli nekaj borcev 4. bataljona, njihove ranjence in terence. ▸ A faluban megtaláltuk a 4. zászlóalj néhány katonáját, a sebesültjeiket és a terepharcosaikat.

3. (kdor dela na terenu) ▸ terepen dolgozó, terepmunkás
Plazovi se še naprej trgajo in ogrožajo več stanovanjskih hiš, do katerih se terenci šele prebijajo. ▸ Földcsuszamlások továbbra is előfordulnak, és több lakóházat fenyegetnek, amelyekhez igyekeznek eljutni a terepmunkások.
V Kopru sem leta 1990 delal na zavodu za zdravstveno varstvo, kjer sem prevzel vodenje oddelka za socialno medicino. Tam sem se kot terenec srečal z različnimi ljudmi, od prostitutk do odvisnikov. ▸ 1990-ben Koperben a Közegészségügyi Intézetben dolgoztam, ahol átvettem a szociális kezelési osztály irányítását. Ott terepmunkásként sokféle emberrel találkoztam, a prostituáltaktól a függőkig.

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

têsen (-sna -o)

A) adj.

1. obl. attillato, aderente:
tesna obleka abito attillato
nosi tesne hlače porta pantaloni aderenti

2. stretto, forte, piccolo:
tesen stisk rok una forte stretta di mano
sledil mu je v tesni razdalji lo seguì a piccola distanza
biti s kom v tesnem sorodstvu essere parente stretto di qcn.

3. stretto:
tesno sodelovanje med podjetjema stretta collaborazione fra due imprese

4. (majhen, neprostoren) stretto, angusto:
tesne ulice starega mesta le strette viuzze della città vecchia

5. šport. di stretta misura:
tesna zmaga domačih košarkarjev vittoria di stretta misura dei cestisti locali

B) têsno (-ega) n pren.
biti na tesnem s časom, z denarjem disporre di, avere pochissimo tempo, pochissimi soldi

tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je

tetrachordos (tetracordos) -on (gr. τετράχορδος -ον) štiristrun(ski), četverostrun(ski), štiriglasen, četveroglasen: machina (o vodnih orglah) Vitr.; subst. tetrachordon -ī, n tétrakord (tetrakórd), tonski sistem (način), sestoječ iz štirih glasov ali strun (obseg med skrajnima je ena kvarta): Varr., Vitr., Macr.; pren.: tetrachordon anni Varr. ap. Non. = štirje letni časi.

Teutoburgiēnsis saltus Tevtobúrški gozd med rekama Ems in Vezera: T.

Thalēs, gen. Thalētis in Thalis, acc. -lētem (-lēta: Serv.), -lēn in -lem, abl. -lēte in -le (Θάλης, gen. Θάλητος in Θαλῆς, gen. Θαλοῦ) Táles (Talét), filozof naravoslovec iz Mileta, utemeljitelj jonske filozofske šole; prištevali so ga med sedmerico modrih: Pl., Varr., Ci., Sen. ph., Iuv., Ap. idr.; apel.= filozof, modrijan: salve, Thales Pl.

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

tíkati¹ to address someone as »thou«, to use the intimate form of address

tíkati se (med seboj) to address one another as »thou«
tíkati koga to thou and thee someone

Timāvus -ī, m Timáv, reka med Oglejem in Trstom (zdaj Timav, Timavo): V., L., Mel., Plin., Sil., Cl., Ledaeus Mart. (ker je z Argonavti prišel tja Ledin sin Kastor), Timavi alumnus (= Livius) Stat.

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

tirage [tiraž] masculin

1. vlečenje; (loterijsko) žrebanje; figuré trenje, nesoglasje, težava

2. tiskanje, tisk, odtis; naklada, izdaja; photographie kopiranje; commerce trasiranje (menice)

tirage global celotna, skupna naklada
tirage de luxe luksusna izdaja
tirage à part posebni odtis, separat
tirage au sort žrebanje
tirage d'une loterie loterijsko žrebanje
cordon masculin de tirage vrv za vlečenje
jour masculin de tirage dan žrebanja
journal masculin à grand, gros, fort tirage časopis z veliko naklado
(photographie) le développement et le tirage d'une pellicule razvijanje in kopiranje filma
le poêle n'a pas de tirage pečne vleče
(familier) il y aura du tirage bodo težave, ne bo (šlo) lahkó
il y a du tirage entre eux so trenja med njima, njimi

tisoč|i moški spol množina Tausende množina
med tisoči unter Tausenden
tisoči in tisoči zigtausende, Abertausende
biti na tisoče (je jih na …) nach Tausenden zählen
na tisoče zu Tausenden, zu tausenden
trije tisoči, pet tisočev ipd. ➞ → tisoč

tiščáti (-ím)

A) imperf.

1. premere; spingere:
tiščati vrata spingere la porta

2. stringere, tenere stretto; tenere:
tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
tiščati pesti stringere i pugni

3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

5. pren. stare addosso a qcn.

6. pren. gravare, opprimere:
ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
tiščati na potrebo dover andare di corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

1. accalcarsi, serrarsi addosso

2. stare, essere vicino, essere accanto:
tiščati se doma starsene, rimanere a casa
tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato

tjȅrati -ām (ijek.), tȅrati -ām (ek.)
I.
1. tirati: on zapovjedi kočijašu da na svu prešu tjera konja
2. poditi: tjerati kokoi iz dvorišta, koga iz kuće; tjerati djecu iz voćnjaka poditi otroke iz sadovnjaka; tjerati živinu s praga poditi kokoši od praga; itus tjera Nijemce odozgo, a mi odozdo
3. gnata, goniti: tjerati stoku na pojilo, svinje na pašu; tjerati zarobljenike u logor gnati ujetnike v taborišče; ovaj mlin tjera voda ta mlin žene voda
4. gnati, poganjati: drvo tjera pupoljke, lišće; tjerati bicikl nogama
5. siliti, priganjati: majka me tjera da se udam
6. preganjati, loviti: tjerati lopova, leptire
7. prinašati na tovorni živali, privažati, dovažati: tjerati žito u mlin, robu na pijacu; stari su mu se naputovali tjerajući luč i katran tamo u Beograd
8. preganjati, zasledovati: znaj da ću te tjerati do božje kuće
9. siliti, s silo spravljata: ne tjeraj me u bjesnilo; kćer i zeta tjerati u prosjake spravljati med berače
10. uganjati: tjerati šale, luksuz, politiku; političari tjeraju svoje strančarstvo do skrajnjih granica
11. nabijati: tjerati obruč na bačvu
12. nesti: ova puška daleko tjera
13. tjerati inat kljubovati; tjerati parnicu pravdati se; tjerati mak do kraja gnati stvar do konca; tjerati kera razuzdano živeti; tjerati vodu na svoj mlin, na svoju vodenicu napeljevati vodo na svoj mlin; tjerati klin klinom izbijata klin s klinom; klin se klinom tjera; tjerati lisicu pa istjerati vuka; tjerati kome dušu na lakat nenehno koga siliti na kaj, mučiti koga; tjerati koga u laž postavljati koga na laž; tjerati svoje delata po svoji volji; lijek tjera na znojenje po tem zdravilu se potiš; tjeraj! pojdi!
II. tjerati se
1. goniti se (mačka, zajklja, psica): jurila je za njim kao kučka kad se tjera
2. tiščati (na stran): tjera me napolje
3. poditi se: tjeraše se po polju široku
4. izbijati se: klin se klinom tjera
5. on niti se tjera niti se vodi z njim ne veš kaj početi

tmēsis -is, acc. -in f (gr. τμῆσις) gram. t.t. tméza = razstavljanje sestavljene besede in vrivanje drugih besed med njene sestavine, npr. ob vos secro nam. obsecro vos; quod indicium cumque nam. quodcumque indicium: Serv., Don.