nevárnost peligro m ; peligrosidad f ; (kake bolezni) gravedad f
brez nevarnosti sin peligro
v primeru nevarnosti en caso de peligro
v smrtni nevarnosti en peligro de muerte
nevarnost požara peligro de incendio
biti v nevarnosti, da ... correr (el) peligro de que (subj)...
biti v nevarnosti estar en peligro
kljubovati nevarnosti afrontar un peligro
izpostavljati se nevarnosti exponerse a un peligro
odvrniti, preprečiti nevarnost conjurar un peligro
biti zunaj nevarnosti estar fuera de peligro
v nevarnost spraviti poner en peligro
Zadetki iskanja
- nevročljív (pismo) de destinatario desconocido
če nevročljivo, poslati nazaj pošiljatelju (en) caso de no hallar al destinatario, devuélvase al remitente - nezavést évanouissement moški spol , perte ženski spol de (la) connaissance, défaillance ženski spol , syncope ženski spol
pasti v nezavest s'évanouir, défaillir, tomber en syncope, perdre connaissance, avoir une syncope (ali défaillance, faiblesse, un évanouissement), familiarno tourner de l'œil, tomber dans les pommes - nìč rien; néant moški spol , rien moški spol , bagatelle ženski spol ; zéro moški spol
nič drugega rien d'autre
nič novega rien de nouveau (ali de neuf)
nič več ne … plus rien
prav nič, absolutno nič rien du tout, absolument rien
meni nič, tebi nič sans plus de façons, sans se gêner, sans autre forme de procès, comme si de rien n'était, familiarno tout de go, de but en blanc
vse ali nič tout ou rien
za prazen nič pour un rien, pour une bagatelle
nič ne de (odgovor na opravičevanje) cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, pas de quoi
nič za to! n'importe! qu'à cela ne tienne!
za nič na svetu pour rien au monde
iz nič ni nič on n'a rien de rien
mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
v nič devati déprécier, discréditer quelqu'un
(tekma) 0:0 zéro à zéro, match nul
(tekma) 3:0 trois (buts) à zéro - nìč nada; ninguna cosa
nič več nada más
prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
nič manj kot nada menos que
nič drugega ninguna otra cosa
nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
vse ali nič o todo, o nada
nič novega nada (de) nuevo
ne vem nič no sé nada
za prazen nič por una insignificancia; por nada
vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
za nič na svetu por nada del mundo
iz tega ne bo nič de eso resultará nada
iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
nič prida que no sirve para nada
v nič devati desacreditar, desprestigiar
tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero - níčnosten nul, sans valeur
ničnostna pritožba (pravno) recours moški spol (ali pourvoi moški spol) en cassation - nìt hilo m ; hebra f ; (sukanec) hilo m retorcido
nit življenja el hilo de la vida
on ima vse niti v rokah (fig) tiene todos los resortes en la mano, fam es él que corta el bacalao
nobene suhe niti ne imeti na svojem telesu (na sebi) estar calado hasta los huesos
izgubiti nit (fig) perder el hilo
njegovo življenje visi na niti su vida está pendiente de un hilo - nížati descendre, abaisser, mettre plus bas, diminuer, amoindrir, réduire
cene se nižajo les prix baissent (ali sont en baisse, diminuent) - njegóv son, sa ; (poudarjeno) le sien, la sienne
njegova knjiga son livre
eden njegovih prijateljev un de ses amis
moj in njegov oče mon père et le sien
Nj. Veličanstvo Sa Majesté
to je čisto po njegovem cela lui ressemble, c'est bien lui, en voilà bien des siennes - nobêden, nobên aucun, nul, pas un, personne; ne … quelconque
za nobeno ceno à aucun prix, à (ali sous) aucune condition
na noben način en (ali d') aucune façon - nóč noche f
lahko noč! ¡buenas noches!
čez noč durante la noche
(kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
sredi noči en plena noche
noč je es de noche
noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
prebedeti noč pasar la noche en vela
noč in dan día y noche
noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
prejšnja noč la noche de la víspera
mesečna noč noche de luna
šentjernejska noč noche de San Bartolomé
silvestrska noč noche f vieja
božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección) - nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol
lesena noga jambe de bois
umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
plavalna noga pied palmé
ploska noga pied plat
sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
biti dober v nogah être bon marcheur
izgubiti tla pod nogami perdre pied
podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes - nôga pie m , (krak) pierna f
lesena noga pierna (ali pie) de palo
plavalna noga dedos m pl palmeados
ploska noga pie plano
umetna noga pierna artificial
kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
kepasta noga pie zambo
krive noge, O noge piernas en O
sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
on je dober v nogah es un buen andador
imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
pasti na noge caer de pie
postaviti se na lastne noge hacerse independiente
pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
vzeti pot pod noge ponerse en camino - nóht ongle moški spol
črni nohti ongles en deuil
negovani nohti ongles soignés
lak za nohte vernis moški spol à ongles
pila (škarjice) za nohte lime ženski spol (ciseaux moški spol množine) à ongles
ostriči (si) nohte (se) couper les ongles - norčeváti se plaisanter, badiner, railler , familiarno blaguer
norčevati se iz koga, s kom se railler, se moquer de quelqu'un, railler, persifler quelqu'un, tourner quelqu'un en ridicule (ali en dérision), familiarno se gausser de quelqu'un, se payer la tête de quelqu'un, faire marcher quelqu'un - nôrec (-rca) m
1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!
2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno
3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga
4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento - normálen normal
on ni čisto normalen está tocado de la cabeza; no está en sus cabales
normalen delovni dan jornada f (de trabajo) normal
normalen format tamaño m normal
normalna hitrost velocidad f normal
normalna teža peso m tipo
normalna velikost tamaño m normal, (obleka) talla f corriente
normalen mera medida f normal
normalno stanje estado m normal
normalni (železniški) tir vía f (Arg trocha f) normal - nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol
ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
letalski nos avant moški spol, nez
orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
visoko nos nositi porter le nez au vent
zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un - nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f
kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
fin nos (fig) olfato m fino
kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices - nosílec porteur moški spol ; (tehnika) support moški spol , (tram) poutre ženski spol (maîtresse), poutrelle ženski spol
prečni nosilec traverse ženski spol, poutre transversale
nosilec tramov étai moški spol
železni nosilec poutre (ali poutrelle) en fer