Franja

Zadetki iskanja

  • nevárnost peligro m ; peligrosidad f ; (kake bolezni) gravedad f

    brez nevarnosti sin peligro
    v primeru nevarnosti en caso de peligro
    v smrtni nevarnosti en peligro de muerte
    nevarnost požara peligro de incendio
    biti v nevarnosti, da ... correr (el) peligro de que (subj)...
    biti v nevarnosti estar en peligro
    kljubovati nevarnosti afrontar un peligro
    izpostavljati se nevarnosti exponerse a un peligro
    odvrniti, preprečiti nevarnost conjurar un peligro
    biti zunaj nevarnosti estar fuera de peligro
    v nevarnost spraviti poner en peligro
  • nevročljív (pismo) de destinatario desconocido

    če nevročljivo, poslati nazaj pošiljatelju (en) caso de no hallar al destinatario, devuélvase al remitente
  • nezavést évanouissement moški spol , perte ženski spol de (la) connaissance, défaillance ženski spol , syncope ženski spol

    pasti v nezavest s'évanouir, défaillir, tomber en syncope, perdre connaissance, avoir une syncope (ali défaillance, faiblesse, un évanouissement), familiarno tourner de l'œil, tomber dans les pommes
  • nìč rien; néant moški spol , rien moški spol , bagatelle ženski spol ; zéro moški spol

    nič drugega rien d'autre
    nič novega rien de nouveau (ali de neuf)
    nič več ne … plus rien
    prav nič, absolutno nič rien du tout, absolument rien
    meni nič, tebi nič sans plus de façons, sans se gêner, sans autre forme de procès, comme si de rien n'était, familiarno tout de go, de but en blanc
    vse ali nič tout ou rien
    za prazen nič pour un rien, pour une bagatelle
    nič ne de (odgovor na opravičevanje) cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, pas de quoi
    nič za to! n'importe! qu'à cela ne tienne!
    za nič na svetu pour rien au monde
    iz nič ni nič on n'a rien de rien
    mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
    v nič devati déprécier, discréditer quelqu'un
    (tekma) 0:0 zéro à zéro, match nul
    (tekma) 3:0 trois (buts) à zéro
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • níčnosten nul, sans valeur

    ničnostna pritožba (pravno) recours moški spol (ali pourvoi moški spol) en cassation
  • nìt hilo m ; hebra f ; (sukanec) hilo m retorcido

    nit življenja el hilo de la vida
    on ima vse niti v rokah (fig) tiene todos los resortes en la mano, fam es él que corta el bacalao
    nobene suhe niti ne imeti na svojem telesu (na sebi) estar calado hasta los huesos
    izgubiti nit (fig) perder el hilo
    njegovo življenje visi na niti su vida está pendiente de un hilo
  • nížati descendre, abaisser, mettre plus bas, diminuer, amoindrir, réduire

    cene se nižajo les prix baissent (ali sont en baisse, diminuent)
  • njegóv son, sa ; (poudarjeno) le sien, la sienne

    njegova knjiga son livre
    eden njegovih prijateljev un de ses amis
    moj in njegov oče mon père et le sien
    Nj. Veličanstvo Sa Majesté
    to je čisto po njegovem cela lui ressemble, c'est bien lui, en voilà bien des siennes
  • nobêden, nobên aucun, nul, pas un, personne; ne … quelconque

    za nobeno ceno à aucun prix, à (ali sous) aucune condition
    na noben način en (ali d') aucune façon
  • nóč noche f

    lahko noč! ¡buenas noches!
    čez noč durante la noche
    (kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
    sredi noči en plena noche
    noč je es de noche
    noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
    prebedeti noč pasar la noche en vela
    noč in dan día y noche
    noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
    vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
    vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
    biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
    prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
    ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
    želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
    prejšnja noč la noche de la víspera
    mesečna noč noche de luna
    šentjernejska noč noche de San Bartolomé
    silvestrska noč noche f vieja
    božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
    velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)
  • nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol

    lesena noga jambe de bois
    umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
    plavalna noga pied palmé
    ploska noga pied plat
    sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
    dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
    lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
    od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
    pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
    biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
    biti dober v nogah être bon marcheur
    izgubiti tla pod nogami perdre pied
    podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
    stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
    teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes
  • nôga pie m , (krak) pierna f

    lesena noga pierna (ali pie) de palo
    plavalna noga dedos m pl palmeados
    ploska noga pie plano
    umetna noga pierna artificial
    kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
    kepasta noga pie zambo
    krive noge, O noge piernas en O
    sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
    brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
    biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
    držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
    on je dober v nogah es un buen andador
    imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
    izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
    pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
    pasti na noge caer de pie
    postaviti se na lastne noge hacerse independiente
    pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
    stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
    z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
    stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
    pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
    podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
    teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
    vzeti pot pod noge ponerse en camino
  • nóht ongle moški spol

    črni nohti ongles en deuil
    negovani nohti ongles soignés
    lak za nohte vernis moški spol à ongles
    pila (škarjice) za nohte lime ženski spol (ciseaux moški spol množine) à ongles
    ostriči (si) nohte (se) couper les ongles
  • norčeváti se plaisanter, badiner, railler , familiarno blaguer

    norčevati se iz koga, s kom se railler, se moquer de quelqu'un, railler, persifler quelqu'un, tourner quelqu'un en ridicule (ali en dérision), familiarno se gausser de quelqu'un, se payer la tête de quelqu'un, faire marcher quelqu'un
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • normálen normal

    on ni čisto normalen está tocado de la cabeza; no está en sus cabales
    normalen delovni dan jornada f (de trabajo) normal
    normalen format tamaño m normal
    normalna hitrost velocidad f normal
    normalna teža peso m tipo
    normalna velikost tamaño m normal, (obleka) talla f corriente
    normalen mera medida f normal
    normalno stanje estado m normal
    normalni (železniški) tir vía f (Arg trocha f) normal
  • nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

    ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
    letalski nos avant moški spol, nez
    orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
    potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
    zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
    imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
    na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
    nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
    po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
    vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
    za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
    za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
    visoko nos nositi porter le nez au vent
    zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un
  • nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

    kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
    fin nos (fig) olfato m fino
    kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
    koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
    pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
    ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
    pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
    govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
    iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
    ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
    dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
    pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
    zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
    vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
    vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
    visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
    vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
    ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices
  • nosílec porteur moški spol ; (tehnika) support moški spol , (tram) poutre ženski spol (maîtresse), poutrelle ženski spol

    prečni nosilec traverse ženski spol, poutre transversale
    nosilec tramov étai moški spol
    železni nosilec poutre (ali poutrelle) en fer