Franja

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

dog² [dɔg] prehodni glagol
biti za petami, zasledovati
tehnično ujeti se v škripec

dògana ž (it. dogana) dial.
1. carina
2. carinarnica
3. urad za odkup tobaka v Hercegovini
4. palača beneškega doža

dog-fight [dɔ́gfait] samostalnik
pogovorno borba med jatami letal v zraku

dogovòrnīk -íka m dogovarjalec, sobesednik v dogovoru, domenku

dogústiti dògūstī priti v škripce, v težek položaj: sad mu je dogustilo trda mu prede

dòhvatiti -īm
I.
1. vzeti, sneti, prijeti: dohvatiti pušku s klina; paša dohvati pero i hartiju pa sitnu knjigu piše; žena dohvati lonac pa ga metne na vatru
2. seči po, za: dohvati mi divit i papir
3. zajeti: dohvati mi vode u maštrafi
4. doseči, seči: dohvatiti morsko dno; svud koliko okom dohvatiš samo su oranice; dohvatiti krov
5. pograbiti: dohvatiti štap, pušku
6. dotakniti se: dok sam ja živ, njega ne smiješ dohvatiti
7. usekati, udariti: dohvatiti koga čibukom po glavi
8. zadeti, oplaziti: i mene je dohvatilo tane; ako nas novine dohvate tako, onda je to skandal
9. ujeti: istih dana dahijski ljudi isijeku po pašaluku još gomilu ljudi, gdje su koga dohvatiti mogli
10. sprejeti: lijepo dohvatiti koga, gosta
11. prevzeti: svi su bili dohvaćeni groznicom oduševljenja
II. dohvatiti se
1. zgrabiti se spopasti se, skočiti si v lase: oni su se dohvatili šakački; mi se dohvatismo s fašistima i nacistima; žene se dohvatile za kose
2. zgrabiti za: dohvatiti se puške, oružja
3. lotiti se: dohvatiti se posla
4. ujeti se: dohvatiti se na noge
5. dokopati se, doseči: dohvatiti se znanja; preskočim plot i dohvatim se ceste
6. dotakniti se: potkivač se dohvati šajkače
7. prispeti, doseči: kolona kamiona dohvati se šumice
8. dorasti: bješe još muških glava, koje se ne bjehu oružja dohvatile

dòjmljiv -a -o pretrestjiv, gantjiv, ki sega v srce, ki gane, pretrese: iskrene riječi i zato snažne i -e; -ōst ž pretresljivost

dòkasati -ām pridirjati, prijahati v dir

dokasívati -kàsujēm večkrat prijahati v dir

dȍkōno prisl. brezdelno, v brezdelju: živjeti dokono

dȍkovati -ujēm (angl. dock) dati, zapeljati ladjo v dok

dòksat m (t. doksat) prostor, ki je pomaknjen čez temeljni zid na ulico, pomol, vrsta balkona v muslimanski arhitekturi

dòlaktica ž
1. oblačilo v narodni noši, z rokavi do komolcev
2. narokavnik: bele -e nosi saobraćajac
3. podlaket: prignuo se preko stola k meni, oslonjen na -e

dòlāp -ápa m, dòlap m (t. dolap)
1. leseno kolo za črpanje vode pri namakalni napravi: velika količina vode vadi se dolapima, koje okreće stočna snaga
2. dial. vrsta mlinskega kolesa
3. dial. priprava za dviganje bremen
4. v haremih in ženskih samostanih vrtljiva omarica v steni med dvema prostoroma za pošiljanje raznih reči, na primer hrane, v drug prostor, da oseba, ki pošilja, ostane skrita
5. kavni pražilnik

Dolchstoß, der, sunek z bodalom; figurativ nož v hrbet

dolō (dolōn) -ōnis, m (gr. δόλων)

1. meč v palici, koničast meč, bodak: Sil., Suet., pila manu saevosque gerunt in bella dolones V.; pren. želo muhe, ki ga sama bahavo imenuje dolo: Ph.

2. (s)prednje jadro: dolonibus erectis altum petere L. ne z razpetimi jadri.

dolor -ōris, m (dolēre)

1. telesna bolečina, bol: corporis Ci., Lucr., pedum Ci., articulorum Ci. ep., dolorem morbi ferre non posse Ci., d. capitis, dentium Lucr., Cels. idr., oculorum Lucr., Aur., laterum H. zbadanje, calculi dolor L. epit. bolečine zaradi kamnov; occ.: e dolore laborare Ter. imeti porodne bolečine.

2. duševna bolečina, bol, bolest, otožnost, žalost: dolor est aegritudo crucians Ci., d. muliebris L., femineus, virgineus O., mutuus Cu., in-fixus haeret animo dolor Ci., animi dolorem tegere L., hoc est mihi dolori Ci. to me žalosti, in dolore esse Ci. žalostiti se, dolorem accipere (ex) aliqua re, dolorem capere ab (ex, in) aliqua re, dolorem suscipere, dolorem haurire Ci. razžalostiti se zaradi česa; z objektnim gen. (zaradi česa): d. iniuriae C., desiderii futuri N., coniugis amissae O. zaradi izgube; nam. tega gen. ex z abl.: d. ex civibus amissis L.; met. predmet bolečine, vzrok žalosti: tu dolor es meus O., neque enim debet dolor ille referri O., potest … illa etiam duris mentibus esse dolor Pr.

3. occ.
a) žalitev: tantus dolor est in iniuria Ci., quo dolore incensus N., doloris iniuria Suet.; poseb. žalitev v ljubezni: Pr.
b) nejevolja, srd, ogorčenost, maščevalnost: ea oratione uti me dolor meus coëgit Ci., dolor elicere veram vocem potest etiam ab invito Ci., quo dolore exarsit C., infectum volet esse, dolor quod suaserit et mens H., liber d. Cu. ali liberior d. T.

4. ret. (= πάϑος) bolest, strastnost, visoki slog, patos: Q. (VI, 3, 26), naturalis quidam dolor dicentem incendebat Ci., ut (oratio) doloris habeat, quantum opus sit Ci., in quo ut viderer excellere, non ingenio, sed dolores assequebar Ci., detrahit praeterea (genus hoc orationis) actionis dolorem Ci.

domàzet m priženjenec v ženino hišo, zadrugo

domàzluk m (t. damyzlyk)
1. domače gospodarstvo: domazluk je vodila jedna boležljiva žena
2. dial. plemenska živina v domačem gospodarstvu, plemensko živinče: stoka za domazluk