Franja

ἀν-ῐ́ᾱτος 2 neozdravljiv; adv. ἀνιάτως ἔχω sem nepoboljšljiv.

ἀνῑάω (ἀνία) [fut. ἀνιᾱ́σω, ion. ἀνιήσω, aor. pass. ἠνιᾱ́θην, ion. pt. ἀνιηθείς, pf. ἠνίᾱμαι, 3. pl. opt. pr. ep. ἀνιῴατο] 1. act. mučim, nadlegujem, žalim, žalostim τινὰ εἰς τὰ ἔσχατα; z dvojnim. acc. τί ταῦτ' ἀνιᾷς με čemu me s tem žališ. 2. pass. sem užaljen, nejevoljen, zlovoljen, žalostim se, naveličam se ἐπί τινι, τινί, διά τινα; σοὶ παρεόντι (nadležna je) mrzi mi tvoja navzočnost; τοῦτ' ἀνιῶμαι πάλαι to (ta misel) me že zdavnaj muči; ἀνιηθείς utrujen, naveličan, ἀνιώμενος nejevoljen, zlovoljen.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀν-ισόω izenačim; pass. ion. izenačim se, sem enak τινί.

ἀν-ίστημι [fut. ἀναστήσω, poet. ἀνστήσω, aor. ἀνέστησα, imp. ἄνστησον, med. ἀνίσταμαι, fut. ἀναστήσομαι, aor. ἀνέστην, pf. ἀνέστηκα; ep. aor. du. ἀνστήτην, 3. pl. ἀνέσταν, inf. ἀνστήμεναι, pt. ἀνστάς; poet. imper. praes. ἀνίστω] I. trans. 1. act. a) (po koncu) postavim; vzdignem, τινὰ χειρός koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane; b) iz-, preženem, pre-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim θηρία, razpodim, razpustim ἐκκλησίαν, ἀνιστάναι τινά iztirati koga iz skupščine (Il. I. 191); c) obudim νόσον, σπέρμα NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu τινί; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim στήλην, πύργον. 2. pass. in aor. ἀνέστην pregnan sem od koga ὑπό τινος. 3. med. aor. ἀνεστησάμην gradim zase πόλιν. II. intr. 1. vstanem, vzdignem se, τοῖσι med njimi; λέξων nastopim kot govornik; τινί vzdignem se proti komu. 2. ἐκ νόσου ozdravim (-éti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem se, odpotujem, odpravim se, odrinem. 4. uprem se χώρα.

ἀντ-αρκέω sem dovolj močan za kaj, sem komu kos, vzdržim kaj, zmožen sem braniti se.

ἀντ-εῖπον (aor. k ἀντί-λέγω) 1. a) ugovarjal sem, nasprotoval sem komu, πρός τινα ὑπέρ τινος govoril sem proti komu za koga (v njegovo korist); b) odgovorim, μηδὲν ἀντειπὼν (ἔπος) brez vsake besede. 2. κακῶς ἀντειπεῖν τινα zopet slabo govoriti o kom, odgovoriti komu na psovke s psovkami.

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.

ἀντιάω (ἀντί) [tudi ἀντιόω, praes. pt. ἀντιόων, inf. ἀντιάαν] 1. grem, stopim, pridem nasproti, napadam τινός, srečam se z τινί, zadenem ob, ὁ ἀντιάσας kateri si bodi. 2. deležen sem (postanem) česa, sprejmem ἱερῶν, delim λέχος. 3. med. udeležim se česa γάμου.

ἀντι-βολέω (ἀντί-βολος) [impf. ἠντι-, ἠντεβόλουν, fut. ἀντιβολήσω, aor. ep. ἀντεβόλησα] 1. grem nasproti, srečam, zadenem slučajno na koga τινί, τάφῳ, φόνῳ prisoten sem pri pokopu ali umoru. 2. obračam se do koga s prošnjo, prosim τινά,. 3. najdem, dobim τινός, udeležim se česa, μαχής grem v bitko, γάμος … ἐμέθεν se mi bliža.

ἀντι-γνωμονέω (ἀντι-γνώμων) sem nasprotnega mnenja, τί v čem.

ἀντι-δημαγωγέω tekmujem z drugim voditeljem naroda, sem tekmec (nasprotnik) drugega voditelja naroda.

ἀντι-δοξέω sem nasprotnega mnenja.

ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.

ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.

ἀντι-πολῑτεύομαι d. m. sem političen nasprotnik.

ἀντίρροπος 2 (ἀντι-ρρέπω) 1. tvoreč protiutež, ravnotežje, enako težak, odtehtajoč, enakotežen; ἄγειν ἄχθος λύπης ἀντίρροπον kos biti, prenašati pretežko žalost. 2. kos, enake vrednosti. – adv. ἀντιρρόπως πράττω τοῖς ἐναντίοις sem kos sovražnikom.

ἀντι-σηκόω 1. intr. sem enako težek, odtehtam. 2. trans. spravim v ravnotežje.

ἀντιστρατηγέω poveljujem nasproti komu, vojskovodja sem nasproti komu τινί; sem propretor.

ἀντι-τάσσω, at. -ττω [3 pl. pf. pass. ἀντιτετάχαται = ἀντιτεταγμένοι εἰσίν] 1. act. postavljam nasproti τινά τινι. 2. pass. postavijo me, postavljen sem nasproti komu, vzdignem se na koga (o vojski), τὸ ἀντιτετάχθαι ἀλλήλοις τῇ γνώμῃ ἀπίστως medsebojna nezaupnost in spletke. 3. med. postavljam se (svoje) nasproti, τὸ τολμηρότερον pokažem nasproti svojo večjo hrabrost, stopam nasproti (o vojskovodji); upiram se πρός τι, τινά, τινί.