Franja

botryītis -tidis in -tidos, f (gr. βοτρυῖτις) grozdasta: cadmea Cels., Plin. kalamina z grozdastimi kristali; kot subst. fem. botriitida, neki dragulj: Plin. (pri nekaterih botryītēs -ae, m botriit).

botte [bɔt] féminin

1. šop, sveženj, otep

2. škorenj

3. (velik) sod

4. udarec s fioretom, z mečem

botte de paille, de radis šop slame, redkvic
botte en caoutchouc gumijast škorenj
botte de cavalier jahalni škorenj
bottes à revers zavihani škornji
botte de fleurs velik šopek cvetlic
bottes de sept lieues kilometrski škornji
botte de paperasses šop, sveženj, kup (starega) papirja
botte secrète varljiv sunek (pri mečevanju); finta, zvijača, ukana, prevara
haut comme une botte (familier) čisto majhen (zlasti o otroku)
coup masculin de botte brca
avoir du foin dans ses bottes imeti denarja ko pečka
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) lotiti se nečesa nemogočega
cirer, (populaire) lécher les bottes de quelqu'un klečeplaziti pred kom, peté komu lizati
y laisser ses bottes poginiti
mettre, ôter ses bottes obuti, sezuti škornje
porter, pousser une botte napraviti izpad (pri mečevanju), figuré postati drzen, nesramen, žaljiv; staviti zvito vprašanje
se quereller à propos de bottes za prazen nič se prepirati
ça fait ma botte (populaire) to mi pride ravno prav

bottega f

1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov

bouchée [buše] féminin zalogaj, polna usta, grižljaj; čokoladen, polnjen bonbon

ne pas pouvoir avaler une bouchée nobenega grižljaja ne moči pogoltniti, vase spraviti
bouchée à la reine vrsta paštete
ne faire qu'une bouchée de quelque chose hitro, z lahkoto s čim opraviti
acheter quelque chose pour une bouchée de pain kupiti kaj skoraj zastonj
mettre les bouchées doubles biti hitrejši (pri delu itd)

boucle [bukl] féminin zaponka; obroč(ek); zavoj; zanka; koder (las)

boucle de cheveux koder las
cheveux masculin pluriel en boucles kodrasti lasje
boucle d'oreille uhan
boucle de ceinture zaponka pri pasu
les boucles de la rivière rečni zavoji

bouder [bude] verbe transitif kujati se (quelqu'un proti komu), kuhati jezo, biti jezen (quelqu'un na koga); verbe intransitif biti slabe volje; botanique ne uspevati

bouder au jeu z nevoljo igrati
ne pas bouder (à la besogne) pošteno se lotiti (dela)
ne pas bouder à table imeti dober tek pri mizi, obedu

bouillon [bujɔ̃] masculin (zračni) mehurček (pri vrenju kake tekočine); mesna juha; cenena restavracija; pluriel neprodani izvodi (publikacije, časopisov)

bouillon gras, de poulet mastna juha, kurja juha
bouillon de viande, de légumes, de tortue mesna, zelenjavna, želvina juha
bouillon d'onze heures zastrupljena pijača ali jed
bouillon de culture tekočina za kulturo mikrobov; ugodna sredina (miljé)
boire, prendre un bouillon izpiti skodelo juhe
boire un bouillon piti vodo (pri plavanju), figuré, familier izgubiti pri špekuliranju
bouillir à gros bouillons močnó vreti
retirer au premier bouillon odmakniti takoj pri zavretju
vomir le sang à gros bouillons močnó bljuvati kri

boule [bul] féminin krogla; klobčič; populaire glava

boule de fil klobčič sukanca
boule de gomme bonbon proti kašlju
boule de neige kepa snega
boule (militaire) komis, vojaški kruh
(jeu masculin de) boules balinanje; balinišče
boule à thé čajni jajček (s čajem pri vretju vode)
avoir une boule dans la gorge (familier, figuré) imeti žgance v ustih
avoir une bonne boule biti simpatičen
avoir, les nerfs en boule izgubiti živce, pobesneti
se battre à boules de neige kepati se
être en boule (familier) biti jezen, besen
faire boule de neige (figuré) naraščati, narasti
faire des yeux en boule de loto debelo (po)gledati
jouer à la boule igrati neko vrsto rulete
se mettre en boule zviti se v klobčič, figuré postati besen, razjeziti se
perdre la boule (familier) znoreti
jouer aux boules balinati

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

bóžji God's; of (from, like, belonging to) God; divine; godly; godlike

bóžji blagoslov God's blessing
bóžji dar God's gift, gift of God
bóžja hiša church, chapel
bóžje češčenje worship of God
bóžji grob the Holy Sepulchre, (po cerkvah) Holy Week commemorative altar
bóžja pot pilgrimage
bóžja sodba zgodovina ordeal
bóžja milost divine grace
po milosti bóžji by the grace of God
človek bóžji! man alive!
mati bóžja religija Mother of God, Blessed Virgin
služba bóžja divine service (ali worship); public worship, devotion
strah bóžji fear of God
šiba bóžja (figurativno, Atila) Attila, the Scourge of God
biti pri službi bóžji to attend divine service

brabeuta -ae, m (gr. βραβευτής) brabevt, reditelj, nadzornik bojnih iger, razsodnik (pri bojnih igrah), pobiralec stav: Suet., Ulp. (Dig.).

brāchiolum -ī, n (demin. brāchium)

1. (pod)lahtica, ročica: teres Cat.

2. pren.
a) mišica konjskega stegna: P. Veg.
b) podlahtnik na prestolu: Vulg.
c) ročica pri balisti: Veg.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

Brachmānae -ārum, m: Plin., Tert. ali Brachmānī -ōrum, m: Ap. (z gen. Brachmanûm), Amm. (Βραχμᾶνες) brahmani, svečeniška in učenjaška kasta pri Hindujcih. Pri Plin. so Brahmani (tudi Brachmanae ali Bragmanae) indijska ljudstva, ki so verovala v Brahmo (Brahma).

brad|a² ženski spol (-e …)

1. poraščenost: der Bart, der Vollbart
puhasta brada (prvi puh) der Milchbart, der Flaum
dolga: der Rauschebart; koničasta, kozja: der Spitzbart
tridnevna brada der Dreitagebart
brez brade bartlos
rast brade der Bartwuchs
z … brado -bärtig (z belo weißbärtig, s kozjo spitzbärtig, s sivo graubärtig)
imeti brado/pustiti si brado sich den Bart wachsen lassen/sich einen Bart stehen lassen
obriti si brado sich den Bart abnehmen/abrasieren
puliti si brado sich den Bart raufen (tudi figurativno)
figurativno vic ima že brado hat einen Bart
pri prerokovi bradi! beim Bart des Propheten!

2. živalstvo, zoologija pri divjem petelinu: der Federbart, der Kehlbart
kozja brada der Ziegenbart

bráda chin; (dlaka) beard

brez bráde beardless; (pri ribi, rastlini) barb, beard
bráda pri ključu (key-)bit
dvojna bráda double chin
kozja bráda, bradica goatee
naprej štrleča (nazaj umaknjena) bráda protruding (receding) chin
pustiti brádo (rasti) to grow a beard
bog je sebi najprej brádo ustvaril (figurativno) charity begins at home

bráda (-e) f

1. anat. mento

2. barba:
briti brado farsi la barba, radersi
gladiti brado accarezzarsi la barba
nositi brado portare la barba
gosta, trda brada barba folta, ispida
črna, siva brada barba nera, brizzolata
kozja brada barbetta, pizzo
inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!

3. ekst. barba:
gamsova brada barba del camoscio
agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco

4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
čeb. brada (pri panju) banco d'involo
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

brailler [braje] verbe intransitif kričati, vpiti, vreščati, dreti se; (otrok) glasno jokati, vekati; (pes) tuliti, zavijati; verbe transitif

brailler une chanson dreti se pri petju pesmi

brain¹ [brein] samostalnik
možgani
figurativno pamet, razum, glava

to beat (ali cudgel, busy, puzzle, rack) one's brains beliti si glavo
to blow out s.o.'s brains ustreliti koga v glavo
to crack one's brains zgubiti glavo, ponoreti
brain drain beg možganov
to dash s.o.'s brain out razbiti komu lobanjo
to have s.th. on the brain pretirano se zanimati za kaj, noreti za čim
to pick (ali suck) s.o.'s brains izvabiti podatke od koga
his brain is a bit touched ni čisto pri pameti, je nekoliko prismuknjen
to turn s.o.'s brains zbegati koga
brain trust skupina strokovnjakov s skupno nalogo; skupina strokovnjakov, ki odgovarja prek radia

branche [brɑ̃š] féminin veja; stranska korenina; odcep, priključek; panoga, stroka, vrsta, disciplina, branža (branša); pluriel (podružnične) poslovalnice (trgovskegapodjetja); rečni rokav; zob (pri vilah)

branches pluriel des lunettes držali pri očalih (za na ušesa)
branches d'une famille veja, linija (neke) družine
branches du compas, des ciseaux kraki pri šestilu, pri škarjah
branches du Nil rokavi reke Nil
branche-clef féminin ključna industrija
branche de l'enseignement secondaire veja, sekcija v srednješolskem pouku
branche morte suha veja
branche de raccordement priključni tir
branches d'une science discipline kake vede, znanosti
branche de tube odcepna cev
ma vieille branche! (moj) stari!
au courant de la branche (commerce) strokovnjaški
il s'accroche à toutes les branches (figuré) vsako sredstvo mu prav pride
s'attacher aux branches (figuré) zadrževati se pri postranskih stvareh
avoir de la branche (figuré) dobro, imenitno izgledati
être comme l'oiseau sur la branche biti v negotovem, nestalnem položaju
se partager en branches razvejati se
percher sur une branche čepeti na veji (ptič)
sauter de branche en branche skakati od veje do veje, figuré skakati od enega predmeta do drugega (v pogovoru)
scier la branche sur laquelle on est assis (od)žagati vejo, na kateri sedimo