Franja

sektionsweise po sekcijah

Selbstabholer, der, Post: kdor dviguje pošto osebno; Handel: kupec, ki pride sam po blago

selbstgewählt po lastni izbiri

selbstverschuldet po lastni krivdi, kar je (kdo) zakrivil sam

self-explanatory [selfeksplǽnətəri] pridevnik
sam po sebi razumljiv, samoumeven

selling-race [séliŋréis] samostalnik
dirka, po kateri zmagovitega konja prodajo najvišjemu ponudniku

selvatico

A) agg. (m pl. -ci)

1. divji:
erbe selvatiche divje trave
cavallo selvatico divji konj

2. odljuden, robat, osoren

B) m

1. vonj, okus po divjadi

2. lovstvo divja žival

sēmitārīus 3 (sēmita) po stranpoteh (stranskih poteh, stranpotjih) hodeč, na stranpoteh (stranskih poteh, stranpotjih) se nahajajoč: moechi CAT.

sēmitātim, adv. (sēmita) pešpotoma, (vedno) po pešpotih (pešpoteh), (vedno) po stezah: ita semitatim fugi atque effugi patrem TIT. FR.

sēnārius 3 (sēnī) po šest enot obsegajoč (vsebujoč), šesteren, šester: numerus MACR. šestica, fistula FRONT. katere pločevina je bila pred krivljenjem široka šest palcev, forma casuum PROB., nomina PROB. ki imajo šest sklanjatev, senarius versus PH., Q. ali subst. sēnārius -iī, m (sc. versus) šesterostopični (večinoma jambski) verz, šesterostopnik, senár(ij): CI., Q. idr.

senary [sénəri, sí:nəri] pridevnik
ki vsebuje številko 6; ki prihaja v skupinah po 6; kateremu rabi številka 6 za enoto

send for neprehodni glagol
poslati po, poklicati (a doctor zdravnika)

sēnī -ae -a, gen. pl. senūm, num. distributivum (iz *sex-noi)

1. po šest, po šestero: pueri annorum senum septenumque CI. 16 do 17 let stari, muri senum pedum crassitudine C., senis horis in orbem succedere proelio L., senos viros singuli vehebant (sc. currus) CU., sena dena stipendia T., bis semi dies V. dvakrat (po) šest = 12 dni, bis seni anni STAT. 12 let.

2. šest hkrati, šest skupaj: sena leonum inter se vinxerat vellera O., seni ictus, pedes seni H., latitudo pedum senum denum VITR. – Sg. sēnus 3 v zvezi bis senus 3 dvakrat šesteren = dvanajsteren: labor SEN. TR.; v pl.: dies STAT.

senior¹ [sí:njə] pridevnik
starejši; višji po položaju (v službi)
ameriško ki je v zadnjem letu študija

John Brown sen. (ali Sr.) J. B. starejši
the senior class najvišji razred
senior clerk višji uradnik
a senior man študent zadnjega letnika, starina
the senior officer najvišji častnik
senior optime drugi študent po uspehu iz matematike
senior partner starejši družabnik, šef firme
the senior service britanska angleščina vojna mornarica
senior wrangler najboljši študent letnika v matematiki
he is my senior officer on mi je (častniški) starešina
he is five years senior to me on je pet let starejši od mene

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

Sensationsbedürfnis, das, potreba po senzacijah

Sensationssucht, die, sla po senzacijah

sensualisme [sɑ̃sɥalism] masculin senzualizem; doktrina, po kateri vsa spoznanja temelje na občutkih

sènsuz (t. semtsiz) prisl. naokrog, po nepravi poti

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost