Franja

duplicō -āre -āvī -ātum (duplex) v dve gubé zganiti, od tod pren.

1. na dvoje razcepiti (razcepljati), (raz)trgati, vleči: vesicam Cels., lamina duplicata lateribus Cels.

2. sključiti (sključevati), skriviti (skrivljati), (u)sločiti: nos duplicat timos (= timor) Naev. fr., duplicatque virum (hasta) transfixa dolore V. in prebode moža, da poklekne od bolečine, incidit … ad terram duplicato poplite Turnus V. z upognjenim kolenom, duplicataque vulnere caeco est O., corpus frigore duplicatum Val. Max., ingentem nisu duplicatus in ictum corruit Stat.

3. podvojiti (podvajati): Col., Pers., Suet., fructum Varr., exercitum Ci. ep., L., mercedem, numerum dierum, numerum patrum, equitum Ci., numerum obsidum C., numerum civium L., cursum, eius diei iter C., vires (vojne moči) L. idr., copias L., hastae modum N., vota V., summam Val. Max., bellum S. fr., Aur., mors Vitellii duplicaverat bellum T.; occ.
a) ret. verba d. besede neposredno zapored ponavljati: Ci. (Partit. orat. 6, 20).
b) gram. zložiti (zlagati): faciliore ad duplicanda verba Graeco sermone L.; pren. večati, poveč(ev)ati, pomnožiti (pomnoževati): Varr., Amm., duplicatā gloriā Ci., duplicari sollicitudines Ci., senectus, per se gravis, duplicat curam S. fr., mobilitas duplicatur Lucr., sol crescentīs decedens duplicat umbras V., duplicataque noctis imago est O., duplicataque nimbo flumina O. narasle, d. imperium (Romanum) Val. Max., Plin., tenebras Val. Max., duplicatā erga nos benevolentiā Val. Max., d. vires Sil.

dȕplika ž (lat. duplieare) obtoženčev odgovor na tožilčevo repliko

durbar [də́:ba:] samostalnik
indijski dvor; svečani sprejem na indijskem dvoru, avdienca

durchdrehen transitiv durch den Fleischwolf: zmleti, durch die Bügelmaschine: zlikati; intransitiv Räder: vrteti se na mestu, figurativ ponoreti, zgubiti živce

durchdreschen premlatiti; ein Thema: jahati na

durcheinanderwerfen^*, durcheinander werfen* zmetati na kup; figurativ Begriffe, Sachen: zmešati, pomešati

Durchzügler, der, Tierkunde ptica na preletu

dust-sheet [dʌ́stši:t] samostalnik
zaščitna prevleka na pohištvu

dušíčen -čna -o dušičan, azotni, koji se odnosi na azot: -a gnojila; -i oksid

dúškoma pril. naiskap, bez predaha, na dušak: duškoma zvrniti kozarec vina

dutzendweise na ducate

dùvāč -áča m
1. pihač: duvač stakla steklopihač
2. godec na pihalnem inštrumentu

dvajseterák m jelen sa po deset parožaka na svakom rogu

dvanajsterák m jelen sa po šest parožaka na svakom rogu

dvanajsttónski -a -o dvanaestotonski, koji bazira na primjeni (-me-) svih dvanaest tonova kromatične skale

dvoàdresno prisl. na dva naslova

dvojáčiti dvòjāčīm
1. v drugo orati, na trznino orati
2. dvakrat dnevno jesti

dvȍjāko prisl. dvojno, na dva načina: o tome se može dvojako misliti

dvójček -čka m
1. blizanac: roditi -e; siamska -a
2. kuća sa dva potpuno odvojena stana
3. Dvojčka astr.
Blizanci, Gemini
4. telefonski dvojček jedan od dvaju telefonskih aparata koji su priključeni na isti vod
5. kristal blizanac, dvostruki kristal

dvòjiti -īm
I.
1. ločiti, ločevati: iako nas vrijeme i prostor dvoje, računajte me ipak u svoje kolo
2. deliti na dva dela: planine dvoje našu zemlju
3. razločevati: dvojiti snove od stvarnosti
4. dvomiti, ne vedeti, katero od dvojega je pravo: ne dvojim da će me prijatelj skoro posjetiti; gledam i dvojim da li je pravo ovo ili ono
II. dvojiti se
1. ločevati se
2. dvomiti: o njegovu znanju ne može se dvojiti