Franja

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

arhitekt samostalnik
1. (kdor načrtuje gradbene projekte) ▸ építészPo približno enem letu gradnje se že kaže približen obris tistega, kar so si zamislili arhitekti. ▸ Egy évnyi építkezés után már nagyjából kezdenek kirajzolódni az építészek által elképzelt épület körvonalai.

2. (snovalec; idejni vodja) ▸ hajtómotor, kitervelő, kovácsKot še poroča francoska tiskovna agencija, je bil Pfizer v preteklih nekaj letih večkrat arhitekt agresivnih, a ne vedno uspešnih poslovnih odločitev. ▸ A francia hírügynökség jelentése szerint az elmúlt néhány évben a Pfizer többször is agresszív, de nem mindig sikeres üzleti döntéseket hozott.
Bil je sploh eden glavnih arhitektov napada na Irak leta 2003. ▸ A 2003-as Irak elleni támadás egyik fő kitervelője volt.
Nekdanji premier velja za glavnega arhitekta gospodarskega vzpona še pred tremi desetletji zelo nerazvitega kmetijskega otoka. ▸ Az egykori miniszterelnök a három évtizede még igen fejletlen mezőgazdasági sziget gazdasági fejlődése fő hajtómotorjának számít.

arise^* [əráiz] neprehodni glagol
arhaično (out of) vstati, vstajati (from)
nastati, nastajati; izhajati, izvirati
poetično od mrtvih vstati

to arise from the dead od mrtvih vstati
the question doesn't arise to ne prihaja v poštev

Arlésien, ne [arlezjɛ̃, ɛn] masculin, féminin Arležan, -nka (iz mesta Arles v južni Franciji)

arm¹ [a:m] samostalnik
zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
figurativno oblast; opora; močna veja

to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
to fold one's arm prekrižati roke
infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
to make a long arm seči po čem
secular arm posvetna oblast
arm of the sea morski rokav
within arm's reach dosegljiv
with open arms prisrčno

arménien, ne [-njɛ̃, ɛn] adjectif armenski

arquer [arke] verbe transitif usločiti, v loku ukriviti; populaire hoditi; verbe intransitif ukriviti se, usločiti se; (populaire)

il (ne) peut plus arquer ne more več hoditi

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

arrebatar s silo iztrgati, ugrabiti; očarati

arrebatar de (entre) las manos iz rok iztrgati
arrebatar la vida komu življenje vzeti
arrebatarse razburiti se; navdušiti se; požgan biti od vročine (žito)
¡no se arrebate V.! ne razburjajte se!

arrendar [-ie-] najeti, v zakup vzeti

no le arriendo la ganancia ne bi hotel biti v njegovi koži

arrēpō (adrēpō) -ere -rēpsī -rēptum

1. lesti proti čemu, prilesti, laziti kam: ne mus aut lacerta qua adrepere ad columbaria possint Varr., ad matris... mammam adrepens infans Plin., adr. ad aquas Plin. (o kumari); z dat.: servus... lateri voluntarius comes adrepsit Val. Max., adr. foribus Plin. (o žabi); adulescentulus a tergo adrepens Ap.

2. pren. (o osebah) vplaziti se, vtihotapiti se, vsiliti (vsiljevati) se: ad istius amicitiam adrepserat Ci., leniter in spem (hereditatis) arrepe officiosus H.; z dat.: non virorum animis, sed muliercularum adrepit T., occultis libellis (abl.) saevitiae (dat.) principis adrepit T.

arrestar aretirati, prijeti; v ječo zapreti

arrestarse a todo ničesar se ne ustrašiti

arrēsto m

1. ustavljanje:
è proibito scendere prima dell'arresto del treno prepovedano je izstopati, preden se vlak ne ustavi

2. obotavljanje, odlašanje, zamuda:
senza arresto nemudoma, brez odlašanja
battuta d'arresto prekinitev, presledek

3. strojn. kotvica, zapirač:
leva d'arresto ročica za zaustavljanje, blokiranje

4. šport prekinitev igre; zaustavljanje žoge

5. pravo aretacija, pripor:
dichiarare in arresto qcn. voj. aretirati koga
essere in stato di arresto biti aretiran, v priporu
arresto domiciliare hišni pripor
mandato di arresto zaporni nalog

6. voj. (zlasti v pl.) pripor; zapor (za častnike):
mettere agli arresti kaznovati z zaporom
arresti di rigore strogi zapor

arrêt [arɛ] masculin ustavitev, postanek, postajališče; odlok, sodba; motnja, zastoj (poslov); aretacija; pluriel, militaire zapor

arrêt d'autobus avtobusno postajališče
arrêt de circulation zastoj v cestnem prometu
arrêt du cœur srčna kap
arrêt du Conseil d'Etat odlok Državnega sveta
arrêt facultatif postanek (avtobusa) po potrebi
arrêt de fonctionnement motnja v obratovanju
arrêt momentané! trenutno ne deluje!
arrêt de mort smrtna obsodba
arrêt de travail, des hostilités, des pourparlers ustavitev dela, sovražnosti, pogajanj
le taxi est à l'arrêt derrière l'église taksi stoji, ima postajališče za cerkvijo
faire plusieurs arrêts napraviti več postankov
il pleut sans arrêt kar naprej dežuje
le tribunal a rendu son arrêt sodišče je izreklo svojo sodbo
rester, tomber en arrêt devant quelque chose obstati (od začudenja) pred čim
chien masculin d'arrêt (pes) ptičar
maison féminin d'arrêt ječa, zapor
mandat masculin d'arrêt tiralica, zaporno povelje
cale féminin, sabot masculin d'arrêt cokla
(point masculin d')arrêt postajališče
signal masculin d'arrêt signal za ustavitev
temps masculin d'arrêt čas mirovanja, pavza
tir masculin d'arrêt zaporni ogenj

arrêter [arɛte] verbe transitif ustaviti, zadržati; zajeziti; prekiniti; zapleniti; odločiti, določiti; juridique aretirati, zapreti; najeti (sobo); zaključiti (konto); verbe intransitif ustaviti se, obstati

s'arrêter ustaviti se, obstati; segati (à do) (obleka); nehati teči; odločiti se (à za); ozirati se (à na); muditi se, zaustaviti se, vztrajati (sur pri)
arrêtez! stojte!
dites au chauffeur d'arrêter recite šoferju, naj ustavi
elle travaille sans cesse, elle n'arrête pas kar naprej dela, nič se ne ustavi
arrêter un compte zaključiti račun
arrêter un domestique najeti služabnika
arrêter son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
mon choix s'est arrêté sur ... odločil sem se za ...
arrêter le lieu, le jour du rendez-vous določiti kraj, dan sestanka
ici, je vous arrête tu bi vas prekinil, ustavil (v pogovoru)
s'arrêter de courir nehati teči
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
il vient de se faire arrêter pravkar so ga aretirali

arretrare

A) v. tr. (pres. arrētro) potegniti nazaj, umakniti

B) v. intr. umakniti se, iti nazaj, odstopiti (tudi pren.):
non arretrerò dai miei propositi ne bom odstopil od svojih namer
non arretrò di un passo niti za korak ni odstopil

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

arrivare v. intr. (pres. arrivo)

1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj

2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride