Franja

chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.

chorda (corda) -ae, f (χορδή)

1. črevo: Petr.

2. met.
a) črevnata struna: Lucr., Tib., Sen. tr. idr., septem chordae citharae Varr., nam voces ut chordae sunt intentae, quae ad quemque tactum responeant Ci., cantare ad chordarum sonum N. peti ob spremljavi strun, percurrere pollice chordas O. strune ubirati, citharoedus, chorda qui semper oberrat eadem H. ki vselej isto struno napačno igra.
b) v pl. igranje, brenkanje na strune: verba loqui socianda chordis H.

3. struna kot vez (fem.): Pl.

chrétien, ne [kretjɛ̃, ɛn] adjectif krščanski; familier spodoben; masculin, féminin kristjan, -nka

religion féminin chrétienne krščanska vera
le roi Très Chrétien (histoire) krščanski kralj (naslov francoskih kraljev)
mourir en bon chrétien umreti kot dober kristjan

Chrȳsās -ae, m Hriza, sicilska reka: Ci.; kot rečni bog: Sil. (z voc. Chrȳsā).

Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.

chrȳsos -ī, m (gr.χρυσός)

1. zlato: Plin.

2. zlato kot ime neke ribe zlatice: Plin.

3. chrȳsos melas črni bršljan: Ap. h.

chuzo moški spol kopje španskih nočnih čuvajev

caen (ali llueven) chuzos lije kot iz škafa

ciambēlla f

1. kulin. sladka presta

2. obroč:
a ciambella obročkast
gambe a ciambella šalj. krive noge

3. plavalni obroč
ciambella di salvataggio rešilni obroč

4. svitek
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo

cibora samostalnik
1. (plod) ▸ kökényszilva
Da sadje ne bi počilo, cel sadež, kot so češnje, cibore ali slive, prebodite pred vlaganjem v kozarce. ▸ Hogy ne repedjen meg a gyümölcs, szúrja fel az egész gyümölcsöt, például a meggyet, a kökényszilvát vagy a szilvát, mielőtt elteszi a befőttesüvegekbe.
Sopomenke: sliva

2. botanika Prunus insititia (drevo) ▸ kökényszilva
Cibora je nizko listopadno drevo in v bližnjem sorodu s češnjami. ▸ A kökényszilva alacsony, lombhullató fa, szoros rokonságban van a cseresznyével.
Sopomenke: sliva

cicāda -ae, f veliki cvrček, veliki škržat; njegovo oglašanje je bilo starodavnikom zelo prijetno: Nov. fr., Lucr., V., O., Plin., exspectate cicadas (= poletje) Iuv.; kot nakit gr. žensk: Ps.-V. (Ciris), Tert.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

ciel d'airain suša
ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
ciel étoilé zvezdnato nebo
ciel de plomb soparno vreme, soparica
à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
feu masculin du ciel strela
royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
bleu ciel nebesno moder
entre ciel et terre med nebom in zemljo
dans le ciel na nebu
sous le ciel pod nebom, na tem svetu
sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
au nom du ciel! za božjo voljo!
ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
gagner le ciel priti v nebesa
tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti

cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

cielo de la cama baldahin nad posteljo
a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
ganar el cielo priti v nebesa
como llovido del cielo kot z neba padel
subir (ali volar) al cielo umreti
tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
mover cielo y tierra vse sile napeti
cielo de la boca nebo v ustih
cielo raso vedro nebo; (gladek) strop

cierto gotovo, seveda

de cierto čisto gotovo
por cierto gotovo, seveda
no, por cierto gotovo ne
tan cierto como hay Dios, tan cierto como dos y dos son cuatro tako gotovo, kot je dve in dve štiri

cigán (-a) | -ka (-e) m, f

1. zingaro; zigano:
pren. črn kot cigan nero come il carbone, come l'inchiostro, come la pece
prebrisan kot cigan astuto come un zingaro
pren. lagati kot cigan mentire spudoratamente, per la strozza

2. pejor. uomo astuto (come uno zingaro); malandrino

Cilicēs -um, acc. nav. -as, m (Κίλικες) Kiličani, preb. južnega maloazijskega obrežja nasproti Cipra, sloviti gusarji: Ci., C., N. idr., Cilices Clitae T. Kiličani Kliti, divji kilikijski gorjanci. Redek sg. kot apoz. Cilix -icis, m (Κίλιξ) Kiličan, kiliški: crocus Lucr., Cil. Taurus O., tonsor Mart., Tamira T.; k temu fem. Cilissa -ae(Κίλισσα) Kiličanka, kiliška: spica rumenec = žafran: O. ali pa žafranovo olje: Pr. — Od tod adj.

1. Cilicius 3 (Κιλίκιος) kilikijski, kiliški: Cil. portae N., Plin. (prelaz na Tavru), Cil. mare Cu., Plin., vela Ulp. (Dig.) iz kilikijske kozje dlake; subst.
a) Cilicia -ae, f(sc. terra, Κιλικία, sc. γῆ) Kilikija: Ci., C., N., L. idr.
b) cilicium -iī, n (κιλίκιον) kiliška odeja, kiliška preproga, kiliško pregrinjalo iz kozje dlake: Sis. ap. Non., Varr., L. idr., coria, cilicia, saccos imperavit Ci.; occ. raševinasta obleka kot znamenje pokore: Vulg.

2. (iz Cilicia) Ciliciēnsis -e kilikijski: praetor, provincia Ci. ep., legio C.

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

cīmex -icis, m stenica: Varr., Cat., Petr., Col., Plin., tritus cimice lectus Mart., pren. kot psovka: cimex Pantilius H. ujedljiva stenica.

cinaedicus 3 (cinaedus) pohoten, razuzdan: Pl.; kot subst. masc. = cinaedus: Pl., Varr. ap. Non.

cinaedus -ī, m (gr.κίναιδος)

1.
a) nenaraven pohotnež, razuzdanec (= scortum masculum): Pl., Luc. ap. Non., Cat., Ph. idr.; kot adj. (s komp.) cinaedus -a -um α) nenaravno pohoten, brez sramu: cinaede Furi Cat., ut decuit cinaediorem Cat. β) razuzdan, nesramen: Iuv., cinaedā fronte Mart.
b) plesalec pohotnih plesov, baletnik: Pl.

2. kinajd, cined, neka morska riba: Plin.