Franja

épaulée [epole] féminin sunek z rameni; breme na ramenih; (koštrunovo) pleče

faire quelque chose par épaulées delati kaj s prekinitvami (in nemarno)

epibata -ae, m (gr. ἐπιβάτης = ki stopa na kaj, zaseda kaj)

1. vojak na ladji, mornar vojak: Vitr., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx.

2. jezdec na velblodu: Hyg.

Epidicazomenos -i, m (gr. Ἐπιδικαζόμενος) Epidikazomenos = komur se kaj prisodi, Apolodorova gledališka igra: Ter.

épingle [epɛ̃glə] féminin igla, zaponka; bucika

épingle anglaise, double, de nourrice, de sûreté varnostna zaponka
épingle à cheveux, à chapeau, de cravate igla za lase, za klo-buk, za kravato
épingle à linge ščipalka za perilo
coup masculin d'épingle ubod, zbodljaj z iglo; figuré zbadanje, žalitev
pelote féminin à épingles blazinica za igle
tiré à quatre épingles kot iz škatlice vzet
virage masculin en épingle à cheveux zelo oster zavoj (v obliki lasnice)
chercher une épingle dans une botte de foin iskati šivanko v kupu slame, t. j. brez upanja, da bi kaj našli, v čem uspeli
donner des coups d'épingle zbadati (à quelqu'un koga)
s'enfoncer une épingle dans le doigt zbosti se z buciko v prst
monter quelque chose en épingle pretirano kaj poudarjati, se ponašati s čim
mettre en épingle (familier) jasno napraviti
tirer son épingle du jeu spretno se izvleči iz težavnega položaja

epitomō -āre -āvī -ātum (epitomē) kaj posneti, v posnetku poda(ja)ti: Veg.

épreuve [eprœv] féminin preizkušnja, izpit; poskušnja, poskus; sport tekmovanje, tekma; technique preskusni tek; typographie korekturna pola; photographie kopija, slika

à toute épreuve (brezpogojno) zanesljiv; nepodkupljiv; preizkušen
à l'épreuve de l'argent nepodkupljiv
à l'épreuve de l'eau, du feu, des balles, des bombes varen pred vodo, ognjem, kroglami, bombami
épreuve d'aptitude usposobljenostni izpit
épreuve par assis et levé glasovanje z vstajanjem in sedenjem
épreuves pluriel d'athlétisme lahkoatletske tekme
(typographie) épreuve à la brosse krtačni odtis
épreuve combinée (sport) mnogoboj
épreuve de compagnon, de maître pomočniški, mojstrski izpit
épreuves écrites, orales pismeni, ustni izpiti
épreuve éliminatoire izločilna tekma, predtekmovanje
épreuve finale finalna tekma
épreuve au hasard, sur prélèvement naključni poskus
épreuve judiciaire božja sodba
épreuve des matériaux preskus materiala
épreuve négafive negativ
épreuves pratiques du permis de conduire praktični izpit za šofersko dovoljenje
épreuve première prva, domača korektura
épreuve de tir poskusno streljanje
épreuves pluriel vexatoires zafrkavanje novincev
marche féminin d'épreuve marš za vežbanje
temps masculin d'épreuve poskusna doba
être à l'épreuve biti odporen (de proti)
faire l'épreuve de quelque chose preskusiti kaj
mettre quelque chose à l'épreuve dati na preskušnjo, preskusiti kaj
passer par de dures épreuves, essuyer, subir de dures épreuves iti skozi težke preskušnje
revoir, corriger une épreuve čitati, popraviti korekture
tenter une épreuve sur quelqu'un postaviti koga na preskušnjo
tirer une épreuve odtisniti poskusno stran

equal¹ [í:kwəl] pridevnik (equally prislov) (to)
enak, enakovreden; ravnodušen, miren; primeren, sposoben
arhaično pravičen

equal mark enačaj
to be equal to biti kos čemu
equal laws zakoni, ki veljajo za vsakogar
once ten is equal to ten enkrat deset je deset
equal fight boj med enakima nasprotnikoma
to be equal to doing s.th. biti zmožen kaj narediti
to be equal to the occasion biti kos čemu

ērēpō -ere -rēpsī -rēptum,

I. intr.

1. zlesti, splaziti se iz česa: sub terra Pl., ex maceria Varr., e ruinis domūs Sen. ph., a cubili Sen. ph.; pren. iziti, na dan priti, pokazati se: in capite eius subito veluti cornua erepserunt Val. Max., pecunia … circum paupertatem plurimum morae habet, dum ex illa erepat Sen. ph.

2. zlesti, splezati po: per aspera (po klečeh na morski obali) Sen. ph., per aspera et devia ad aliquem Suet., in sociam puppim Lucan., in editas sublimitates Amm.; pren. (o stvareh) vzdigati se: per obliquas erepit porticus arces Stat.

— II. trans.

1. prelesti: agrum Iuv.

2. splezati, priplezati do vrha česa, povzpeti se na kaj: montes, quos numquam erepsemus (= erepsissemus) H.

ergötzen razveseljevati, zabavati; sich an etwas ergötzen uživati kaj, zabavati se nad

ēripiō -ere -ripuī -reptum (ē in rapere)

1. iztrg(ov)ati, odtrg(ov)ati, izdreti (izdirati): familiaris sui telum eripuit N. Od kod? z abl.: ensem vaginā, ferrum vaginā V., viscera vivis (pecudibus) eripiunt V.; s praep.: tibias ex ore Pl., deos ex aedibus suis Ci., sacra ex incendio L. epit., faces de manibus Ci., torrem ab igne O., ensem a femine V.; pesn.: orationem alicui ex ore Pl., ali vocem ab ore loquentis V. vzeti komu besedo iz ust, sam spregovoriti, eripiunt subito nubes caelumque diemque ex oculis V. zakrijejo in zatemnijo nebo; z dat. personae: tune hinc eripiare mihi? V. ti da bi mi ušel? oculis eripi O. izginiti izpred oči, oculos alicui eripere. H.

2. vzeti, po sili vzeti, jemati, ugrabiti, upleniti, uropati: ne lucem hanc eripere cupiat Ci., scaphia confiteris erepta? Ci., mortalem formam eripere V., prospectum oculis, mentem, auxilium, coniugem V., pecuniam alicui, animam, vitam S., victoriam ex manibus, legis praesidium, probitatem, faciundi licentiam S., velis armentisque ereptis omnis usus navium uno tempore eriperetur C.; s praep.: hereditas erepta a liberis Ci., ornamenta ex fanis erepta Ci.; tudi z dat.: eripies pupillae togam? Ci., eripere pellem iuvenco V. odreti ga, pudicitiam militi Ci.; pren.: hunc mihi timorem eripe Ci., errorem, dolorem eripere Ci., posse loqui eripitur O. vzame se ji možnost govorjenja; occ. (o usodi, smrti idr.) koga ugrabiti, pobrati; poseb. pogosto v pass., ki se bolje sloveni z act.: quae virum … subito de sinu civitatis eripuit Corn., saevus et illum exitus eripuit Iuv., lux et eum ereptura vitā Amm..; ereptus fato V., uxorem sibi fato ereptam L., si fatis erepta fuisses O., in ipso robore aetatis eripior Cu. in flore aetatis ereptus rebus humanis (dat.) Cu. človeštvu (svetu) odvzet, paene vobis ereptus sum Cu.; tudi abs.: primā erepta iuventā est V. v zgodnji mladosti, erepto patre Cu. po očetovi smrti, Scipio … ereptus, vivit tamen Ci. čeprav mrtev, vendar živi, primis coniux ereptus in annis Val. Fl., matre mihi ereptā Q., Marcellum flagrantibus plebis studiis intra iuventam ereptum T., morte ereptus Amm., v pomenu usmrtiti, v pass.: reppulit erepto cunei ductore Menalca Stat.

3. odtegniti koga čemu, oteti koga (kaj) iz česa, rešiti koga (kaj) koga, česa, osvoboditi koga (kaj) česa, od česa: eripe me Val. Fl.; (redko) s samim abl.: eripere flammā (igne O.) Palladium Ci. oteti iz ognja; pren.: se flammā eripere Ci.: s praep.: eripere aliquem ex istorum insidiis et mucronibus Ci., aliquem e flamma atque ferro ac paene ex faucibus fati Ci., servos ex media morte Ci., se ex pugna, se ex infamia, se ex hoc iudicio vi Ci., eripere aliquem ex (e) periculo C., S., ereptus e manibus hostium C., me ex manibus impiis eripite S., eripere aliquem ex manibus impiorum Cu., aliquem ex servitute S., aliquem ex obsidione L., eripere se ab illa miseria Ci., filium a morte Ci., de severitate istum Ci., aliquem de Macedonum manibus Val. Max.; aliquem umeris (abl. instrumenti, na ramah) per flammas et tela V.; z dat.: civitatem periculis ereptam esse S., eripere aliquem morti, se leto V., se pugnae V., se hosti L., se hosti fugā Cu., se sequentibus L. odtegniti se zasledovalcem, fatis eripi O., eripi praesenti periculo Cu., eripere se calamitatibus, se huic servituti Sen. ph., qui te legibus atque urnae dira eripuere minanti Sil., se quam primum contumeliis eripere Suet.; pesn.: eripe te morae H. odtegni se obotavljanju = ne obotavljaj se, nutans distorquensque oculos, ut me eriperet H. da bi me rešil (nadležnega spremljevalca), eripe fugam V. reši si možnost bega = reši se, dokler je še čas, vix tamen eripiam (= impediam), … velis quin … H., illis eriperes verbis mihi sidera caeli lucere Tib. bi me mogel pripraviti ob vero, da … svetijo. S finalnim stavkom: per eos se eripuit, ne causam diceret C. se je odtegnil zagovoru (sodni obravnavi).

erst šele; (zuerst) najprej; nur erst ... ko bi le ...; verstärkend: (kaj) šele (er ist geizig, und erst seine Frau skop je, kaj šele njegova žena); erst recht zdaj šele, zdaj zanalašč; erst einmal najprej, potem ko

erstrecken raztegniti, die Frist: podaljšati; erstrecken auf razširiti na; sich erstrecken segati (von ... bis od ... do) , razprostirati se; Mathematik , Physik raztezati se, biti razširjen; zeitlich: trajati; sich erstrecken auf zajemati (kaj), zaobsegati

ērumpō -ere -rūpī -ruptum

I. trans. bukniti dati čemu

1. refl. in med. planiti iz česa, zagnati se iz česa, prodreti (prodirati) iz česa: Ca., portis se foras erumpunt C., se erupit cupido Lucr., vis foras erumpitur Lucr., faucibus erupti ignes Lucr. izbruhnjen, caput, unde … se erumpit Enipeus V. pridira; occ.
a) kaj predreti (predirati), iz česa predreti, prodreti: erumpere portas L., iamdudum erumpere nubem ardebant V., erumpere nebulam Val. Fl., liquores terra erumpit Tib., erumpere Pontum T., vincula Icti.
b) storiti, da se kaj (kak tvor idr.) predre: Ca.

2. pren. izpustiti (izpuščati), iztres(a)ti, izsuti, izsipati, duška dati čemu: hoc gaudium Ter., ne in me stomachum erumpant Ci. ep. da ne izlijejo žolča nad menoj, in eas naves … iracundiam erupit C., erumpere diu coërcitam iram in hostes L.

— II. intr.

1. iz česa predreti (predirati), prodreti (prodirati), udreti jo, planiti, zagnati se: ut Catilina erupit ex urbe Ci., abiit, excessit, evasit, erupit Ci., ignes ex Aetnae vertice erumpunt Ci. ogenj šviga, bruha, fistulae puris eruperunt N.; occ.
a) voj. udariti, udreti iz (tabora, trdnjave): tandem erumpunt et castra relinquunt V., legio … velut cuneo erupit T. Od kod? z abl.: ne quo loco erumperent Pompeiani C., erumpunt portis S., V., duabus simul portis erumpitur L. planejo skozi dvoje vrat; s praep.: ex castris, ex silvis C., a porta L.; solus inter tela hostium vitabundus erumpit S., per hostes L. vrste sovražnikov prebiti. Kam?: ad Catilinam S., in hostem, in populatores L. planiti na …
b) (o rastlinah): (pri)kliti, pognati (poganjati) iz česa: folium e latere, qui (lentor) ex cortice erumpit, dentes erumpunt Plin., erumpunt … cornua fronte Sil.
c) medic. izpahniti si, izviniti si: ne (femur) rursus erumpat Cels.

2. pren.
a) (iz)bruhniti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, vne(ma)ti se, pojaviti se, na dan priti, razodeti se: furor erupit Ci., erumpunt odia Ci., erumpentes tempestates C., erupit scelus L., erupit deinde seditio L., erumpentis seditionis indicia T., fletus erumpit Q., quae (lacrimae) erumpunt dolore Q. se utrnejo, se uderejo; ut id, quod latebat, erumperet Ci., illa coniuratio ex latebris erupit Ci. je prišla na dan, erumpat … aliquando vera … vox Ci. pridi iz mojih ust, sentire potuit sermones iniquorum in suum nomen erumpere Ci. da bijejo (merijo) nanj, audacia in nostrum tempus erupit Ci.
b) sprevreči se, preiti, prehajati, zaiti v kaj, izteči (iztekati) se, končati (končevati) se (s čim): erumpere ad perniciem civitatis Ci., in omnium perniciem L., in publicam perniciem T., haec quo sint eruptura, timeo Ci., necesse est ex avaritia erumpat audacia Ci., quonam esset eius cupiditas eruptura Ci. kako se bo končala, erumpere ad ultimum seditionis L., nox in scelus erupta T., er. ad. minas T., zagnati grožnje, in omne genus crudelitatis Suet., in iurgia patris (objektni gen.) Iust.
c) (od svoje stvari) nanagloma zaiti, zahajati: qui ex media erumpit Q.

ese, esa, eso (samostojno; ése, ésa) ta, ta, to; oni, ona, ono

ese mismo prav isti
en ésa tam(kaj), v vašem mestu (kraju)
ésa sí que es buena ta je res dobra!
¡ni por ésas! nikakor!
eso sí to pač, seveda
eso mismo seveda
en eso de... na področju
por eso zato
¡nada de eso! nikakor ne!
¿y eso? kako to?
¿cómo va esa salud? kako je z zdravjem? kako vam gre?
no por eso nič manj, pri vsem tem

esagerare

A) v. tr. (pres. esagero)
esagerare qcs. pretiravati kaj, s čim

B) v. intr.
esagerare in qcs. pretiravati v čem

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

escape² [iskéip]

1. neprehodni glagol
zbežati, izpuhtevati, izhlapevati, izginiti; rešiti se; podivjati (rastlina)

2. prehodni glagol
izogibati se komu, uiti

your point escapes me kaj ste hoteli reči?, ne razumem vas
to make one's escape zbežati
it escapes notice nihče ni opazil
it escapes me (ali my memory) ne morem se spomniti
the name escaped me ime sem pozabil

ēscendō -ere -scendī -scēnsum (ē in scandere)

I. intr.

1. zlesti na kaj, v kaj, (s)plezati kam, (gor) stopiti na (v) kaj, vstopiti: quibus allevati milites facilius escenderent S.; escendere illic susum Pl., eo (tjakaj) L.; s praep.: ex alto puteo in summum Pl., in mālum alte Varr. fr., in mālum (navis) L., in tribunal L., ab urbe in arcem L., in equos L. zajahati, in rogum ardentem Ci., in currum Ci., in rostra Ci., in contionem Ci. ep., in navem N. na ladjo stopiti, vkrcati se; pren. povzdigniti (povzdigovati) se, povzpeti se: secundus (gradus), quo grammatica escendit antiqua Varr., escendere in caelum Pl., Ci., contemptus … supra non escendit L.

2. occ. z ladje na suho stopiti, od obale v notranjost dežele iti, potovati, korakati, stopati: escendere Delphos, Pergamum, Ilium a mari L.

— II. trans. zlesti, iti, stopiti (stopati) na kaj: Oetam O., equos S. konje zajahati, rogum Sen. ph., suggestum, rostra T., tribunal Amm.

ēscēnsus -ūs, m (ēscendere) plezanje, stopanje (gor) na kaj: loca praerupta escensu C. strmi za plezanje, ut … , capta escensu munimenta … sint T.

escompter [ɛskɔ̃te] verbe transitif diskontirati (menico); figuré vnaprej izdati, porabiti

escompter quelque chose pričakovati kaj, upati na kaj, računati s čim
escompter un succès pričakovati uspeh