Franja

pox [pɔks] samostalnik
medicina koze; osepnični izpuščaj

great (ali French) pox sifilis
a pox on you! pojdi k vragu!

poziv moški spol (-a …) der Aufruf; (povabilo) die Aufforderung; na sodišče: pravo die Vorladung; -aufruf (k stavki Streikaufruf, volilni Wahlaufruf); na univerzo, v kulturno ustanovo: die Berufung

pozív invitation ženski spol , appel moški spol ; (vojaški) convocation ženski spol ; (uradni) intimation ženski spol , sommation ženski spol ; (pravno) exploit moški spol , mise ženski spol en cause, mise sur pied, lettre ženski spol de convocation ; familiarno invite ženski spol

poziv ladji, da razvije svojo zastavo ali se ustavi semonce ženski spol
poziv k izpitu convocation à un examen
poziv k redu rappel à l'ordre
poziv k uporu, vstaji appel à l'insurrection
poziv za plačilo dolga mise en demeure, sommation de paiement
poziv za prihod pred sodišče sommation de paraître en justice, assignation ženski spol à comparaître, mandat moški spol de comparution
telefonski poziv appel téléphonique
odzvati se pozivu répondre à une (ali à la) convocation (ali à l'appel)

pozív (-a) m

1. voj. chiamata:
mobilizacijski poziv chiamata alle armi
poziv na nabor leva; cartolina precetto

2. chiamata; chiama, appello; invito:
telefonski poziv chiamata telefonica
poziv k sodelovanju appello, invito alla collaborazione

3. incitamento:
poziv k uporu, na boj incitamento alla rivolta, a combattere

4. jur.
poziv na sodišče citazione; mandato di comparizione
dekle na poziv ragazza squillo

pozív jur citación f ; intimación f ; invitación f ; requerimiento m ; exhortación f ; (na dvoboj) reto m , desafío m

poziv k redu llamamiento m al orden
poziv k miru, za mir llamamiento m a la paz
telefonski poziv llamada f telefónica

poziva|ti (-m) pozvati k čemu: rufen zu, aufrufen zu
pozivati k uporu zum Aufstand rufen

pozívati (-am) | pozváti (-zôvem)

A) imperf., perf.

1. chiamare; richiamare; invitare; incitare:
pozivati k uporu chiamare, incitare alla rivolta
pozivati k disciplini richiamare alla disciplina

2. jur. citare (in tribunale); voj. chiamare (alle armi):
pozivati na pomoč chiamare, invocare aiuto

B) pozívati se (-am se) | pozváti se (-zôvem se) imperf., perf. refl. (sklicevati se) richiamarsi; appellarsi, fare appello (a)

pozórnost attention ženski spol , garde ženski spol ; (do žensk) galanterie ženski spol , égard moški spol ; figurativno fracas moški spol , éclat moški spol

pozornost zbujajoče dejanje coup moški spol d'éclat
napeta pozornost attention soutenue
zbujajoč pozornost marquant, frappant, spectaculaire, troublant
izkazovati komu pozornost avoir des attentions (ali égards) pour quelqu'un, se montrer prévenant (ali attentionné) envers quelqu'un
obračati pozornost na kaj porter l'attention sur quelque chose
obrniti svojo pozornost na, k fixer son attention sur, tourner son esprit vers
obsipavati koga s pozornostjo prodiguer des attentions à quelqu'un
pritegniti pozornost na kaj attirer l'attention sur quelque chose
zbuditi, zbujati pozornost attirer (ali exciter) l'attention de quelqu'un, se faire remarquer, se singulariser, se mettre en évidence, faire son effet, figurativno tirer l'œil
zbujati pozornost s svojo toaleto, s svojim obnašanjem se singulariser par sa toilette, par ses manières
to je je vredno pozornosti cela mérite l'attention
zelo sem vam hvaležen za izkazano pozornost je vous suis très obligé de cette marque d'attention

pozórnost atención f ; cuidado m ; (do žensk) galantería f

majhna pozornost (darilo) un pequeño obsequio
zbujajoč pozornost vistoso, espectacular; (barva) chillón, (obleka) llamativo
posvetiti svojo pozornost na, k dedicar su atención a, prestar atención a
obsul jo je s svojo pozornostjo la colmó de atenciones
zbuditi, pritegniti pozornost atraer la atención

pozváti appeler, inviter, convier ; (pravno) citer, convoquer, mander, assigner, requérir, interpeller, (r)appeler

pozvati se na kaj se rapporter à quelque chose, se référer à quelque chose
pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju (figurativno) remettre quelqu'un à sa place
pozvati kandidate k izpitu convoquer les candidats à un examen
pozvati na odgovor (pravno) interpeller
pozvati pismeno, telefonično convoquer par lettre, par téléphone
pozvati koga pred sodišče (pravno) traduire (ali appeler, déférer) quelqu'un en justice (ali devant le tribunal)
pozvati k redu rappeler à l'ordre
pozvati k sebi mander

pozváti llamar

pozvati k redu llamar al orden
pozvati pred sodišče demandar a alg ante los tribunales
pozvati k stavki hacer un llamamiento a la huelga
pozvati na dvoboj desafiar (ali provocar) a duelo

požíganje (-a) n incendio, l'incendiare:
agr. požiganje dračja, trave debbio
bolezensko nagnjenje k požiganju piromania

požreti slino frazem
(zadržati svoje mnenje ali občutja) ▸ lenyeli a békát
Raje požrite slino in bodite tiho, kot da bi prispevali k slabemu razpoloženju, ki prevladuje te dni. ▸ Inkább nyelje le a békát és maradjon csendben, mintsem hozzájáruljon az ezeken a napokon uralkodó rossz hangulathoz.
Sopomenke: pogoltniti slino

prae (stlat.
a) prai; prim. skr. purā́ pred, purḗ nato, gr. παραί = sl. pri, got. faúra = stvnem. fora = nem. vor; gl. tudi per;
b) pre [prim. prehendo];
c) pri: pri antiqui pro prae dixerunt Fest.; prim. lat. prior; s prae sor. so tudi praep. per, pro, per, praeter [ki je komp. k prae], gr. παρά, περί, πρό, osk. prai, umbr. pre(-) pred)

I. adv. naprej: i prae, abi prae Pl., Ter.; pren.: prae quam (praequam) ali prae ut (praeut) v primerjavi s tem, kako … , v primeri s tem, da … , proti temu, kako … , proti temu, da … : nihil hoc est praequam alios sumptus facit Pl., ludum iocumque dicet illum alterum praeut huius rabies quae dabit Ter. v primerjavi s tem, kako bo ta šele besnel = proti besnosti tega človeka. Kot predpona = spredaj, na koncu, na čelu: prae-acutus, prae-fringo, prae-cēdo, prae-rumpo, prae-sum, prae-ficio.

2. spredaj, naprej, mimo: prae-eo, (prim. zgoraj: i prae, abi prae Pl., Ter.), prae-fero, prae-mitto, prae-dico, prae-fluo, praeceps idr.

3. pred (časom), predčasno: prae-canus, prae-maturus.

4. pred drugimi, mimo drugih, v primerjavi z drugimi ali proti drugim; od tod zelo, silno (izjemno, res, nadvse), pre-: prae-clarus, prae-dives, prae-durus, prae-fidens, prae-gravis, prae-dico, prae-sto. idr. Drugi del sestavljenke pogosto oslabi (prim. praecīdo, praeficio, praefringo) ali pa se skrči (prim. praeco iz prae-dīcō). —

II. praep. z abl.

1. pred: Pl., Lucr., Col., Ap. idr., prae se agere armentum L., pugionem prae se tulit Ci. je pred seboj držal, singulos prae se inermes mittere S., prae manu Pl., Ter. ali prae manibus Gell. pred roko (rokami), na roki (rokah), pri roki (rokah); pren.: prae se ferre kazati, na ogled dati (postaviti, postavljati), (po)kazati kaj, (po)kazati se, (po)bahati se, (po)hvaliti se, ponašati se (s čim): cruentis manibus scelus prae se ferens et confitens Ci., ego semper me didicisse prae me tuli Ci.; v istem pomenu tudi prae se gerere Ci., Corn. ali declarare Cat.

2. metaf.
a) v primerjavi z, proti; mimo: Ter., S. fr., Atticos prae se paene agrestes putat Ci., Gallis prae magnitudine corporum suorum brevitas nostra contemptui est C., omnes prae illo parvos futuros N., prae omnibus unus V. več kot vsi.
b) vzročno, toda le v nikalnih stavkih od, zaradi: Ter., reliqua prae lacrimis scribere non possum Ci., nec loqui prae maerore potuit Ci., vix sibimet ipsi prae necopinato gaudio credentes L., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci.

Opomba: Kot solecizem praep. z acc.: in capricorno aerumnosi, quibus prae mala sua cornua nascuntur Petr., scimus te prae litteras fatuum esse Petr.

praecantātrīx -īcis, f (fem. k praecantātor) zagovarjalka, čarovnica: Aug., Porph., da, mi vir, Calendis meam qui matrem munerem: da qui † faciat condi at da quod dem quinquatribus praecantatrici (po nekaterih rokopisih praecantrici), coniectrici, hariolae atque haruspicae Pl.

prae-ceps (stlat. praecipes: Enn., Pl., Prisc.) -cipitis (prae in caput; iz *prae-caput-s, gen. praecipitis iz *prae-caputis (-capitis))

I. adj.

1.
a) strmoglav; z glavo navzdol, na glavo, naglavíčki (adv.): aliquem praecipitem dare (in pistrinum) Ter. ali deicere (de porticu in forum) Ci. ali mittere (de muro) Auct. b. Hisp. ali proicere (in undas) V. strmoglaviti koga, vreči koga na glavo (z glavo naprej), se praecipitem dare (tecto) H., semet ipsi in pelagus ex certa rupe praecipites dant Mel. ali se praecipitem iacere (e vertice scopulorum) Cat. strmoglaviti (se), vreči se, ruente equo praeceps ad terram datur L. strmoglavljen na tla, vržen (na glavo), zvrnjen na tla, utinam mi esset aliquid (= gladius), quo nunc me praecipitem darem Ter. kamor bi se vrgel = kamor bi se nasadil, ab equo praeceps decĭdit in arva O., ire praecipitem in lutum Cat.
b) metaf. navzdol (naprej) nagnjen (obrnjen), nagnjen, nagibajoč se, naslanjajoč se k čemu: Amm. idr., palmites Col., nec cum praecipitem Oceani rubro lavit aequore currum V., sol praeceps in occasum L., praeceps in noctem diei tempus Cu., praecipiti iam die L. ko se je dan že nagibal k večeru, aestas S. iztekajoče (končujoče) se poletje, autumnus Amm.
c) (o čustvih, strasteh) nagnjen k čemu, dovzeten za kaj: Suet. idr., praeceps in avaritiam et crudelitatem animus L., praeceps ingenio in iram erat L., animus ad flagitia praeceps T., praeceps ad explendam cupidinem S.

2. (o krajih) strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): via Ci., fossae V., saxa L., praeceps et abrupta rupes Cu., murus in salum praeceps Cu., locus praeceps et declivis C.; pren.: iter ad malum praeceps et lubricum Ci.; metaf. poguben, škodljiv, neugoden, nevaren: remedium Cu., tempus O., praeceps periculo victoria L. dvomna, dvomljiva, pomisleka vredna, premisleka (pomisleka) potrebna.

3. (na vrat na nos) hiteč, hiter, nagel, uren, jadrn, bežeč, ubežen; nagloma, (na)hitro, nepričakovano, nenadoma, na slepo, naključno, nenačrtno (adv.): cursus Cu., ventus O., amnis H. hitro tekoča, columbae V. bežeči, begotni, nox O. hiteča, hitro minevajoča, profectio Ci., praeceps curru desilit O., praeceps amensque cucurri O., praecipites se fugae mandabant C., praecipitem agere (poditi, preganjati, goniti, drevíti) aliquem C., Ci., in gloriam praeceps agebatur T. je drvel, je drevil, per mala praeceps fertur H. slepo drvi, collega in causam praeceps erat L.; metaf. prenagel (prenagljen), prehiter, preveč uren (jadrn), preuren, prejadrn, nepremišljen, nepreudaren, vročekrven, razvnet: Suet., homo in omnibus consiliis praeceps Ci., caecum et praecipitem ferri in causā Ci., vir praeceps animi (loc.) V., praeceps furor, oratio, celeritas dicendi Ci., praeceps vestra legatio fuit L.; subst. m: stoliditate quidam praecipites Amm. drzneži, drzoviteži; occ. (predik.) v pogubo idoč (hiteč): mulier praeceps luxuriā abierat S., ab inimicis praeceps agor S., agunt eum praecipitem poenae civium Romanorum Ci. ga je pogubila, ambitione praeceps datus est S., homo demens et ad poenam exitiumque praeceps Corn. nezadržno drveč v kazen in pogubo (kazni in pogubi nasproti), suo more praecipitem ire S. umreti, poginiti, praecipitem cadere S. —

II. subst. n strmina, „navzdolje“, glob(oč)ina, prepad, brezno: Plin., Sen. ph., Vell. idr., turris in praecipiti stans V., per praecipitia fugere L., in praeceps iacere T., in praeceps ferri O. ali deferri L. dol pasti; metaf. prepad = nevarnost: rem publicam in praeceps dederat L. je (bil) spravil (je (bil) pripeljal) na rob prepada = v skrajno (hudo, izjemno, veliko) nevarnost, levare aegrum ex praecipiti H. —

III. adv. praeceps v glob(oč)ino, v prepad: moles … immensam vim mortalium praeceps trahit T. potegne s seboj v globino; metaf.: eversio rei familiaris dignitatem ac famam praeceps dabat T. je spravila v nevarnost, je bila nevarna.

praeceptō -āre (frequ. k praecipere) pogosto (večkrat) predpis(ov)ati: praeceptat, in Saliari carmine est, saepe praecipit Fest.

praeceptrīx -īcis, f (fem. k praeceptor) učiteljica, vzgojiteljica: quā (sc. sapientiā) praeceptrice in tranquillitate vivi potest omnium cupiditatum ardore restincto Ci. po naukih modrosti, omnis autem est machinatio rerum natura procreata ac praeceptrice et magistra mundi versatione instituta Vitr.

praedātrīx -īcis, f (fem. k praedātor) plenilka, roparica, predatorka: procul hinc et fonte doloso Salmacis et viduae Cebrenidos arida luctu flumina et Herculei praedatrix cedat alumni Stat.; kot adj.: in amphitheatrali spectaculo feris praedatricibus obiecti sunt Amm., negotio levi ad apicem summae potestatis assumi subsidebat ut praedatrix bestia viso, quod capi poterat, protinus eruptura Amm.

praedōnulus -ī, m (demin. k praedō) majhen (neznaten, nepomemben, beden, grd) ropar: quia saepe utiles videntur praedonuli Ca. ap. Fest., praedonulos Cato hypocoristicos dixit in epistularum „quia saepe utiles videntur praedonuli“ Fest.