Franja

Zadetki iskanja

  • vést2 conscience

    brez vésti conscienceless
    čista vést clear (ali good) conscience
    slaba vést guilty (ali bad) conscience
    z mirno vestjo with an easy conscience
    proti moji vésti contrary to my conscience
    kosmata vést elastic conscience
    glas vésti the voice of conscience
    izpraševanje vésti examination of one's conscience
    grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
    oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
    za pomirjenje vésti for conscience(') sake
    izprašati si vést to examine one's conscience
    imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
    imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
    vest ga grize his conscience is bothering him
    ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
    ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
    vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
    vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
    olajšati si vést to get something off one's conscience
    pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
    z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience
  • véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

    véter od zadaj following wind, tail wind
    brez vétra windless
    kot véter hitro like the wind
    proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
    na vse štiri vétrove to the four winds
    z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
    nasproten véter contrary wind
    ugoden véter favourable (ali fair) wind
    močan véter strong (ali high) wind
    nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
    véter od zadaj aeronavtika tail wind
    ladja brez vétra becalmed ship
    sunek vétra blast
    udarec vétra squall, blast, gust
    proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
    severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
    vétru izpostavljeno mesto windy place
    razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
    vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
    biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
    vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
    vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
    govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
    od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
    vét piha s severa the wind is in the north
    vét močno piha the wind is blowing hard
    pihal je močan vét there was a high wind
    vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
    vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
    vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
    zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
    kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
    priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
    ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
    jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
    jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
    véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
    véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
    obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
    ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
    spuščati vétrove medicina to break wind
    imeti vétrove medicina to be troubled with wind
    otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
    vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
    kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • véz (-í) f

    1. legame, laccio

    2. strojn. elemento di accoppiamento, di fissaggio; giunto:
    kovice, mazniki, vijaki in druge vezi i rivetti, le caviglie, le viti e altri elementi di fissaggio

    3. anat. legamento:
    medvretenčne, sklepne vezi legamenti intervertebrali, articolatori

    4. legame:
    družbene, družinske, sorodstvene vezi legami sociali, familiari, parentelari
    gospodarske, kulturne vezi legami economici, culturali
    krvna vez legame di sangue
    ljubezenska, zakonska vez legame amoroso, coniugale

    5. teh. giuntura:
    natezna vez tirante; fiz., kem. legame
    ionska vez legame ionico
    šport. smuška vez attacco da sci
    varnostna vez attacco di sicurezza
  • vézan bound; tied; (obvezan) obliged, engaged, bound, medicina dressed

    vézana knjiga bound book
    mehko vézan limp
    v karton vézana knjiga book in boards
    v platno (usnje) vézan bound in cloth (in leather)
    vézan sem na obljubo I am bound by my promise
    z okovi vézan chained, fettered
    z jermenom vézan strapped
    vézan po dolžnosti in duty bound
  • vézati to bind; to fasten; to tie; (z vrvjo) to cord, to rope; (z verigo) to chain; (z okovi, sponami) to handcuff, to fetter; (na paši konja na daljši konopec) to tether

    vézati se to bind oneself
    vézati knjige to bind books
    vézati snope to bind sheaves
    vézati otrobe (figurativno) to talk nonsense
    službena dolžnost me veže I am bound by my office
    vežemo vas z Zagrebom! telefonija we are connecting you with (ali putting you through to) Zagreb!
  • vi you

    vsi vi, vi vsi all of you
    vi vsi, kolikor vas je the whole lot of you
    vi trije you three
    ko bi jaz bil vi if I were you
    vi otroci se teh stvari ne zavedate you children have no idea about these things
  • vía fácti lat. adv.

    1. (dejansko) in effetti

    2. (s silo) vie di fatto (pl.):
    via facti izterjevati denar riscuotere i soldi passando alle vie di fatto
  • vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

    dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
    bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
    nič ni vídeti there is nothing to be seen
    na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
    vídeti je zdrav he looks well
    vídeti je, da... it seems that...
    vídeti v prihodnost to see into the future
    vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
    če prav vidim if my eyes do not deceive me
    iz tega se vidi hence it appears
    jasno se vidi it is clear
    na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
    vreden, da se vidi worth seeing
    sam lahko vidiš you can see it for yourself
    malo se vidiva we see little of each other
    sam sem to videl I saw it myself
    nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
    konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
    videl sem smrt od blizu I looked death in the face
    mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
    videl je že lepše čase he has seen better times
    si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
    naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
    naj te več ne vidim! don't let me see you again!
    rajši vidim, da ne prideš you had better not come
    ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
    vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
    videl sem, kako je padel I saw him fall
    bomo videli! we shall see!, wait and see!
    bomo že videli we'll see, time will tell
    to bomo še (šele) videli that remains to be seen
    rad bi to videl! I'd like to see that!
    videl bo, kdor bo živel live and learn
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vínar (denar, para) farthing; penny

    niti vínarja (prebite pare) nimam I have not a penny; I haven't a penny, pogovorno I haven't got a brass farthing
    plačati do zadnjega vínarja to pay to the last farthing
  • vínar (-ja) m num. centesimo:
    hist. plačevati tedenski vinar pagare il tributo di guerra (contro i turchi)
    PREGOVORI:
    en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto
  • vír source; (izvir) spring, well; fountain; figurativno authority, origin

    iz najboljšega víra on the best authority
    zanesljiv vír reliable source
    iz zanesljivega víra (pogovorno) straight from the horse's mouth
    víri finančnih sredstev (the) sources of funds
    novice iz prvega víra first-hand news (ali information)
    vem to iz dobrega víra I know it from a good source (ali on good authority), pogovorno I got it from the horse's mouth
    navedite mi víre give me your authority
    iz najboljšega víra on the best authority
    sklicevati se na víre to quote one's sources
  • vítez (-a) m

    1. hist. cavaliere; paladino:
    potujoči vitez cavaliere errante
    vitez na turnirju giostratore

    2. rel. (član viteškega reda) cavaliere

    3. (naziv za nosilca odlikovanja) cavaliere

    4. (kavalir) cavaliere; lit.
    vitezi okrogle mize i cavalieri della tavola rotonda, i paladini di re Artù
    vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura, don Chisciotte (tudi iron.)
  • víža (-e) f muz.

    1. pog. (napev) melodia

    2. pog. canzonetta

    3. star. modo:
    na tako ali drugačno vižo in questo o quel modo
    na vse viže in tutti i modi
    na vse mile viže prigovarjati komu mettercela tutta a convincere qcn.
  • vklápljati (-am) | vklópiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. accendere; inserire:
    vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica

    2. strojn. innestare, ingranare:
    vklapljati zavore innestare i freni

    3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
    arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali

    B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
    dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio
  • vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.

    1. incatenare; legare:
    vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
    pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
    pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
    pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
    pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
    pren. vkleniti v objem abbracciare forte
    pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura
  • vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. inserire, innestare; accendere, avviare:
    stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente

    2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
    ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione

    3. introdurre, inserire:
    vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro

    B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. diventar membro (di), aderire (a):
    vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
    vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni

    2. inserirsi, integrarsi:
    naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio
  • vkljúčno adv.

    1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
    prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio

    2. incluso, compreso:
    cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
    organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi
  • vkùp adv. (skupaj) insieme:
    vkup spraviti mettere insieme
    vkup živeti vivere insieme
    vkup stanovati abitare insieme, coabitare
    vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
    pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
    pren. vkup držati essere solidali
    pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
    pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
    pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
    PREGOVORI:
    pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia