Franja

držáti to hold; (podpirati) to support; (zadrževati) to retain, to keep, to hold; (vsebovati) to contain, to hold, to keep; (imeti v posesti) to possess; (trajati) to last, to hold out

držáti besedo to keep one's word
držáti koga za besedo to keep someone to his word
to ne drži (figurativno) this doesn't hold water
držáti jezik to hold one's tongue, to keep quiet, pogovorno to be mum, to shut up
drži jezik! pogovorno shut up!, pipe down!, button your lips!
držáti korak s to keep pace with, to keep up with
led ne drži the ice breaks
led še ne drži the ice won't hold yet
pravilo drži the rule holds good
Drži? - Drži! A bargain? - Sold!
držáti koga na kratko to keep a tight hold (ali rein) on someone
kam drži ta pot? where does this road lead?
držáti koga za roko to hold someone by the hand
držáti koga na tekočem to keep someone well-informed; to keep someone well posted
držáti s kom to side with someone, to stick by someone, to be on someone's side
držáti ravnotežje to keep one's balance
trdno držijo skupaj they are as thick as thieves
držáti z vsakim to run with the hare and hunt with the hounds
držáti (imeti) na zalogi to keep in stock
bo vrv držala? will the rope hold?
držáti red to keep order
držáti v pripravljenosti to keep ready
držáti trdnjavo to hold a fortress
držáti se to hold oneself, to maintain oneself; to keep
držáti se česa to stick to something, to hold on to something
držáti se ukazov to keep to one's orders
ta barva se ne drži this colour runs, this is not a fast colour
cene se držé prices remain steady
držáti se léve (desne) (strani) to keep left ali to the left (right ali to the right)
moj oče se (zdravstveno) dobro drži my father carries his age well, my father is well preserved
ta jabolka se dobro držé these apples keep well
pokonci se držáti to hold oneself straight
vreme se drži the weather holds
vreme (se) ne bo držalo the weather will not hold
krčevito se česa držáti to stick to something through thick and thin
trdnjava se drži (upira) the fortress holds out (ali resists)
držáti se proč (od) to keep aloof (from)
kislo se držáti to pull a sour face
in to drži (velja) tudi za... and this holds true for... as well

držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour

držati se se tenir, se maintenir, se retenir
besedo držati tenir parole
za roko držati tenir par la main
pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
mraz drži le froid continue (ali persiste)
držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
(pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
za besedo držati (koga) prendre au mot
držati se zakonov observer les lois
kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
ravno, pokonci se držati se tenir droit
drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

držáti tener

drži! (= prav!) ¡de acuerdo!
držati v dobrem stanju mantener en buen estado
držati obljubo cumplir con su promesa
držati besedo tener su palabra
ne držati (svoje) besede no tener (ali faltar a) su palabra
držati korak s kom ir al compás de alg
držati mero ser moderado
led ne drži el hielo está poco firme
lepo vreme drži el tiempo se mantiene sereno
držati s kom tomar partido con alg, hacer causa común con alg, simpatizar con alg
držati v roki, za roko tener en la mano, de la mano
držati v šahu (tudi fig) tener en jaque
držati se leve (desne) llevar la izquierda (la derecha)
obljubiti in obljubo držati je dvoje del dicho al hecho hay un gran hecho
bolje drži ga kot lovi ga más vale una toma que dos te daré

držáva state; country

ZDA United States of America pl (s konstr. v sg) (krajšava: U.S.A); the States; the Union
držáva v držávi state within a state
balkanske držáve the Balkan states
evropske držáve the European states
tamponska držáva buffer state
držáva podpisnica signatory (country)
lutkasta držáva puppet state
zveza držáv confederacy; confederation (of states); federation, (angleška) Commonwealth
nevaren za držávo dangerous to the state
sovražnik držáve public enemy
satelitska držáva satellite state
držáv, v kateri je bilo suženjstvo slave State (v ZDA)
Cerkev in držáva Church and State
nauk o držávi civics pl

državljanstv|o srednji spol (-a …) die Staatsangehörigkeit, die Nationalität
odvzeti komu državljanstvo (jemanden) ausbürgern
odvzem državljanstva die Expatriation, die Ausbürgerung, die Entziehung der Staatsbürgerschaft
podeliti komu državljanstvo (jemanden) einbürgern/naturalisieren
pridobitev državljanstva der Erwerb der Staatsbürgerschaft
sprejem v državljanstvo die Einbürgerung, die Naturalisierung, die Verleihung der Staatsbürgerschaft
listina o sprejemu v državljanstvo die Einbürgerungsurkunde
prošnja za sprejem v državljanstvo der Einbürgerungsantrag
brez državljanstva heimatlos, staatenlos
oseba brez državljanstva der / die Staatenlose
človek z dvema ali več državljanstvi der Mehrstaater
potrdilo o državljanstvu der Staatsbürgerschaftsnachweis, Staatsangehörigkeitsausweis
zakon o državljanstvu das Staatsbürgerschaftsgesetz

državljanstvo samostalnik
(pripadnost državi) ▸ állampolgárságPovezane iztočnice: aktivno državljanstvo, častno državljanstvo, dvojno državljanstvo, državljanstvo po rodu, državljanstvo z rojstvom

državni jezik stalna zveza
(v določeni državi) ▸ államnyelv
Republika Slovenija je leta 1991 postala samostojna država, slovenščina pa naš državni jezik. ▸ A Szlovén Köztársaság 1991-ben vált független országgá, és a szlovén lett az államnyelvünk.
Državni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina. ▸ A Szlovén Köztársaság államnyelve a szlovén.
Beograjski časopisi so predlagali en sam državni jezik za celo državo. ▸ A belgrádi újságok egységes államnyelvet javasoltak az egész ország számára.

državno pravo srednji spol pravo das Staatsrecht
strokovnjak za državno pravo der Staatsrechtler

drž|ek moški spol (-ka …) der Halter
držek za papir der Papierhalter

držk|a ženski spol (-e …) der Halter
držka za nogavico der Strumpfhalter

Ds samostalnik
kemija (simbol za darmštatij) ▸ Ds
Sopomenke: darmštatij

dúcat (a) dozen, pl dozen, (izza some ali rabljen sam) dozens

tri dúcate three dozen
več dúcatov several dozen
koliko dúcatov želite? how many dozen will you have?
kupil jih je nekaj dúcatov he bought some dozens of them
trinajst za dúcat a long dozen, a baker's dozen

dúcat docena f

ducat jajc una docena de huevos
na ducate a docenas
po ducatih por docenas
na ducat cenejše fam a trece por docena (= 13 za ducat)
ducatni (povprečni) ljudje personas f pl adocenadas (ali mediocres)

duda samostalnik
1. (pripomoček za dojenčka) ▸ cumi, cucliDokazano je, da otrok prej opusti sesanje dude kot palca. ▸ Bizonyított tény, hogy a gyerekek előbb abbahagyják a cumizást, mint a hüvelykujjuk szopogatását.
Sopomenke: cucelj

2. (za pitje) ▸ cumiSopomenke: cucelj

duhovitež samostalnik
lahko ironično (kdor se šali ali izvaja potegavščine) ▸ szellemes ember, szellemes alak, szellemeskedő
Se je pa zato našel duhovitež, ki je obesil - kolo na drevo. ▸ De akadt egy szellemes alak, aki a kerékpárt egy fára akasztotta fel.
"Če bi bil drek zlato, bi se reveži rodili brez riti," se glasi znani grafit neznanega duhoviteža. ▸ „Ha a szar arany lenne, a szegények segg nélkül születnének” – szól egy ismeretlen szellemeskedő ismert graffitije.
Ker so člani zasedbe veliki šaljivci in duhoviteži, jim je težko postavljati resna vprašanja. ▸ Mivel a csapattagok nagy mókamesterek és pojácák, nehéz komoly kérdéseket feltenni nekik.
Pazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo. ▸ Az őrök rárontottak, mert tönkretett egy felbecsülhetetlen értékű műkincset, a szellemes alak azonban csak a rendőrállomáson vallotta be, hogy egy április elsejei tréfáról van szó.

duhóvnik churchman, pl -men; ecclesiastic; clergyman, pl -men; cleric; (katoliški) priest; (anglikanski) parson; (župnik) rector, vicar; (sekte) minister

vojaški duhóvnik (army) chaplain
iti za duhóvnika to take holy orders

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
suženjska duša âme servile
verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
z dušo in telesom corps et âme
ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo