Franja

boléč painful; smarting; sore

boléče mesto, boléča točka one's sore point
boléč udarec sharp ali painful blow, pogovorno clout
dotakniti se pri kom boléčega mesta to touch someone on a sore spot

bolečin|a ženski spol (-e …) medicina, figurativno der Schmerz (abstinenčna Entzugsschmerz, na pritisk Druckschmerz, na tešče Nüchternschmerz, pri jetrih Leberschmerz, v grlu Halsschmerz, v hrbtu Rückenschmerz, v kolku Hüftschmerz, v križu Kreuzschmerz, v mišicah Muskelschmerz, v sklepih Gelenkschmerzen, v trebuhu Unterleibsschmerzen/Bauchschmerzen, v ušesu Ohrenschmerz, v želodcu Magenschmerzen; fantomska Phantomschmerz/Stumpfschmerz, ledvična Nierenschmerz, živčna Nervenschmerz); das Weh (v grlu Halsweh, v trebuhu Bauchweh)
pekoča bolečin das Brennen
duševne bolečine seelische Qualen/Seelenschmerz/seelischer Schmerz
ljubezenske bolečine Liebesschmerz, Liebeskummer
krik bolečine der Schmerzensschrei
občutek bolečine die Schmerzempfindung
ki blaži bolečine schmerzstillend, schmerzlindernd
sredstvo proti bolečinam schmerzstillendes Mittel, das Schmerzmittel
občutljiv za bolečino schmerzempfindlich
občutljivost za bolečino die Schmerzempfindlichkeit
imeti bolečine Schmerzen haben (v/pri križu/srcu Kreuzschmerzen/Herzschmerzen haben)
trpeti peklenske bolečine Höllenqualen leiden
prizadejati bolečino weh tun
spačen od bolečin obraz: schmerzverzerrt
brez bolečin schmerzlos (porod brez bolečin schmerzlose Geburt)
pravo odškodnina za bolečino das Schmerzensgeld

bolečína (-e) f

1. dolore; male; med. -algia:
huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
bolečina v križu male alla schiena
porodne bolečine doglie
čutiti bolečino provare, sentire dolore
lajšati bolečine alleviare i dolori

2. dolore, sofferenza, pena:
srčna bolečina pena del cuore
trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bolečina v hrbtenici rachialgia
bolečina v hrbtu dorsalgia
bolečina v ledvicah nefralgia
bolečina v nosu rinalgia
bolečine pri požiranju odinofagia
bolečine v dojkah mastodinia
bolečine v mišicah mialgia

bolézen illness, sickness; ill-health; (določena) disease; (organska) malady; (bolečine) ailment; (obolenje) affection; indisposition; (kronična) infirmity

zaradi bolézni owing to illness
angleška bolézen rachitis, rickets pl
epidemična bolézen epidemic
dolga bolézen prolonged (ali lingering) illness
bolézen na jetrih liver complaint
morska bolézen sea-sickness
nalezljiva bolézen infectious ali catching ali (pri dotiku) contagious disease
neznatna bolézen complaint, indisposition, trouble, disorder, distemper
otroške bolézni (figurativno) teething troubles
otroška bolézen disease of children
poklicna bolézen occupational (industrial, trade) disease
težka (lahka) bolézen a severe (a light) illness
zahrbtna, nevarna bolézen malignant disease
spalna bolézen sleeping sickness
spolna bolézen venereal (disease) (krajšava: VD)
zračna bolézen airsickness
dopust zaradi bolézni sick leave
izbruh (pojav, prenos, potek, žarišče) bolézni outbreak (manifestation, transmission, course, seat) of disease
kal bolézni (disease) germ
napad bolézni attack (ali bout) of illness
nosilec bolézni carrier
poročilo o bolézni bulletin, doctor's report
preprečevanje bolézni prophylaxis, preventive health care
simuliranje bolézni malingering
znak, simptom bolézni sign, symptom
bolézen gre na bolje (slabše) the illness has taken a turn for the better (worse)
nakopati si bolézen to catch a disease, to contract a disease; to fall ill, to be taken ill
ta bolézen ga je pobrala he was carried off by this illness
preboleti (svojo) bolézen to get over one's illness
prestati bolézen to go through an illness
hliniti, simulirati bolézen to malinger, to pretend to be ill, zastarelo to affect an illness
umreti za boléznijo to die of an illness

boljše² srednji spol (-ga …) das Bessere (nekaj boljšega etwas Besseres, nič boljšega nichts Besseres)
priti na boljše sich verbessern (tudi pri menjavi službe)
biti na boljšem im Vorteil sein

bollire

A) v. intr. (pres. bollo)

1. vreti, zavreti:
l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven

2. ekst. kuhati se:
sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi

3. pren. kuhati se, kipeti:
in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
bollire di rabbia kipeti od jeze

B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj

bolnik samostalnik
1. (kdor je bolan) ▸ betegPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolnike, namišljeni bolnik, težek bolnik

2. izraža negativen odnos (kdor je neprijeten ali krut) ▸ betegOn pa zopet hujska in nabira politične točke, pravi bolnik, skupaj z drhaljo pred parlamentom. ▸ kontrastivno zanimivo Ő pedig újra feszültséget szít és politikai pontokat gyűjt, egy beteg ember, karöltve a parlament előtti csőcselékkel.

bolník patient; sick person

bolníki pl the sick, the ill
bolník na okrevanju convalescent
obisk pri bolníku visit to a patient
pregled bolníkov doctor's round(s)
bolník gre h koncu the patient is sinking
bolníku se stanje boljša the patient is on the mend (ali is mending, improving, getting better)

bolus -ī, m (gr. βόλος)

1. met, lučaj pri kockanju: bolum iacōere Pl., omnes enumerare bolos Aus.

2. met mreže pri ribolovu; od tod met. (abstractum pro concreto)
a) lovež, ulov (= mreža, polna rib): emere bolum Suet.
b) pren. „lovež“ = dobiček, nepričakovane obresti: multare aliquem bolo, tangere aliquem bolo Pl. ali emungere aliquem bolo Luc. ap. Non. prikrajšati koga za dobiček, crucior bolum tantum mihi ereptum tam desubito e faucibus Ter., magnum bolum deferunt aeris Varr.

bombardiranj|e srednji spol (-a …) der Bombenangriff; der Bombenkrieg; die Bombardierung
izgubiti vse pri bombardiranju ausgebombt sein

bombus -ī, m (gr. βόμβος, onomatop. = bum bum) votel, nizek zvok, zamolklo donenje, brenčanje, brnenje, šumenje: Enn., Varr., Lucr., Cat., Pers. idr., bombi (zvok pri ploskanju) Suet.

bontón (good) fashion

spadati k bontónu to be the fashion
bontón pri mizi table manners pl

bonus 3 (st.lat. duonus, še starejše duenos; prim. lat. bēo, bellus), adv. benē (gl. to geslo); komp. melior, melius (prim. gr. μάλα zelo, μᾶλλον bolj, μάλιστα najbolj, največ, μαλερός močan, lat. multus); superl. optimus, starejše optumus 3 (iz *opitumus: ops, opis, inops). Beseda bonus ima tako širok pomen kakor gr. ἀγαϑός, sl. dober.

I. o stvareh in osebah:

1. dober, izvrsten (naspr. malus): bona dicta Enn. ap. Ci., Ci. izvrstni izreki, dobri dovtipi, verba valde bona, verba suā naturā bona aut mala Ci., bona ars, bonae (optimae) artes Ci. lepa umetnost, lepe umetnosti (toda: Claudius bonarum artium cupiens erat T. dobrih lastnosti), nummos adulterinos pro bonis accipere Ci. ponarejene za prave, omnia meliora facere Ci. vse izboljšati, izpopolniti, optimos versus dicere ex tempore Ci., portus bonus N., ager optimus Ca., C., si hominibus bonarum rerum (za dobro) tanta cura esset, quanto studio... nihil profutura... petunt S., bona vina, carmina H., melius iter H., scripta optima Graecorum H.

2. dober = pripraven, primeren, ustrezen, koristen; abs.: bonum est Ca. koristi, pomaga, aetas tironum plerumque melior Ci.; z dat. ali z ad (za kaj): quod mihi erit bonum atque commodum Ter. ugodno in lahko, ager... bonus pecori S., mons pecori bonus alendo L., bona bello cornua V., nona dies melior fugae V., ad quam rem bona aut non bona sit (terra) Varr., milites Rom. ad proelium boni T.; s sup.: quis amor cultu optimus Pl., optimum factu Ci., C., S., L. najboljše, najpametnejše, vitatu quidque petitu sit melius H.; z inf.: Pl., Ci. ep., quiesse erit melius L.; z ACI: optimum esse domum suam quemque reverti C. da najbolje kaže, tako tudi bonum videtur: Aug. ali optimum factu videtur z inf.: S. in optimum videtur z ACI: L., optimum est ali hoc mihi factu est optimum z ut in cj.: Pl.

3. occ.
a) dober = spreten, umetelen (v čem, s čim), izurjen v čem, vešč česa, v čem, vrl: aedificator, agricola, colonus, dominus Ca., orator Enn. ap. Ci., accusator sat bonus, accusatores meliores Ci., bonus gubernator, poëta, comoedus, consul, boni imperatores, duces Ci., b. dux H., Q., b. socii L., b. amicus N., b. amici T., b. vicinus, sutor, pater optimus H., melior gladiator O., optimus furum balneariorum Cat.; z abl.: et proelio strenuus erat et consilio bonus S., iaculo bonus V. spreten kopjanik, bonus pedibus, remis V., sagittis melior Dacus H. boljši strelec s puščicami; z gen.: furandi melior T. spretnejši v lokavih naskokih; pesn. z inf.: Pers., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., boni... ambo, tu calamos inflare levīs, ego dicere versus V.; pren.: stilus optimus... dicendi... magister Ci., usus magister est optimus Ci.; subst. bonī -ōrum, m vrli možje, junaki, korenjaki: Ci.
b) (v boju, v vojni) jak, vrl, hraber, pogumen, junaški (naspr. malus, ignavus); večinoma kot subst.: optimus quisque cadere aut sauciari S., boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncari S., pari periculo, sed famā impari boni atque ignavi erant S.; z abl.: vir pace belloque bonus L., bonus militiā T., plures Adherbalem sequuntur, sed illum alterum (Iugurtham) bello meliores S., Pisidae optimi bello L.
c) ki je v dobrem (ugodnem) položaju = imovit, premožen, bogat: est miserorum, ut... invideant bonis Pl.
č) plemenit, odličen, imeniten, spoštovan, cenjen: bono genere nata Pl., illam civem esse Atticam bonam bonis prognatam Ter., nisi qui patricius sit, neminem bono genere esse natum Ci., adulescens bonus, honesto loco natus Ci.; boni (viri), optimus quisque, optimi plemenitaš(i), aristokrat(i), velikaš(i), včasih s stranskim pomenom dobromiselnik(i), domoljub(i) (prim. III. 2. c); occ. = premožnež(i), bogataš(i), bogatin(i): semper in civitate, quibus spes nullae sunt, bonis invident, malos extollunt S., auctoritas bonorum retinetur Ci., quid iuris bonis viris Ti. Gracchi tribunatus reliquit? Ci., optimo cuique pereundum erat, reliquis serviendum Ci.
d) čeden, ličen, lep, zal: forma bona Ter., Varr., forma melior H., Lepidus iuvenis formā quam mente melior Vell., mulier bona aspectu Ambr., cervix b. Suet., optima signa Ci. kipi, scyphos optimos aufert Ci., plena domus caelati argenti optimi Ci. najlepših srebrnih reliefov.
e) dober = fin, izbran, slasten, dragocen: bene habitavit omnibusque optimis rebus usus est N. je užival v vsem le najfinejše, bonis rebus explere Lucr., regio rebus optima bonis Lucr., bona cena Cat., cenarum bonarum assectator Sen. ph., re bonā multā copiosus Gell. z mnogimi dragocenostmi, optima quaedam (naspr. vilia et minuta) Plin. iun. dragocenosti; ignorantia bonarum rerum N. dragocenih, slastnih reči, t.j. dragocenih mazil, poslastic.
f) dober = dobršen, precejšen, znaten, velik, obilen, bogat: bonum atque amplum lucrum Pl., bonam magnamque partem ad se attulit Ter., bona magnaque pars servabat foedera caste Lucr., bonam partem sermonis in hunc diem esse dilatam Ci., bona pars hominum H., bona pars vocis meae accedet H. moj glas bo vmes krepko donel, nostris pars bona dempta malis O., amicorum bona copia praesto fuit Ci., bona librorum copia H., Bona Copia (pooseb.) O.; bonam copiam eiurare Ci. ep. proglasiti se za golega in suhega.

4. do koga dober, naklonjen, blagohoten, prijazen, ustrežljiv, milostljiv; abs.: bonus atque benignus H., des bonus veniam H., adsit bona Iuno V., boni divi V. milostni, b. Acestes V. darežljivi, vultūs boni, vultus melior O., bonae et fidae voluntatis ministri Sen. ph., cum laude et bonis recordationibus facta prosequi T., bonā veniā Ter., Ci., L. ali bona cum venia Ci., L.; z dat.: vicinis bonus esto Ca., sis bonus o felixque tuis V., vos o mihi Manes este boni V., iam melior mihi V. že spravljen z menoj; bonus in me Ci. ep. — Kot priimek: Bona dea, Bona dīva (gl. Bona dea), Iuppiter Optimus Maximus (okrajšano O.M.) L. idr., te, Capitoline, quem propter beneficia populus Romanus Optimum, propter vim Maximum nominavit Ci. (prim. Ci. De nat. deor. II, 25, 64).

II. o abstraktnih pojmih: dober =

1. ugoden, prijeten: caelum Ca., tempestas Ci., tempestas melior, via peior H., bona initia S., b. eventus Varr., exitūs boni H., meliores exitūs Ci., b. fama Ci. dober glas, sloves, bona de Domitio... fama est Ci. ugodna je vest, sententia melior nulla esse potest Ci., bonae res Pl., L. sreča, in bonis rebus omnes contemnere, in malis pugnare contra bonos Ci. v sreči — v nesreči, animus b. Pl. miren, pohleven duh, bono animo (animo bono) esse Ci. idr. ali bonum animum habere S., L. dobre volje, dobrega duha (srca) biti, aliquid in bonam (optimam) partem accipere Ci. za dobro vzeti (jemati); occ. dober =
a) čil, čvrst, svež, zdrav: aetas Varr., Ci. mladost, color Varr., Lucr., O. zdrava polt, melior color Plin., melior sanguis V. bolj sveža, mlajša, valetudo bona Ci. ali optima C. dobro, trdno zdravje, bona mens Ci., L., O. idr. zdrava, trezna pamet, mens melior Ter.
b) zdravilen, neškodljiv: vinum Cels., aquae Pr.

2.
a) koristen, zaslužen: exemplum, facta T., alicuius bonā operā (operā optimā C.) uti L., bonam operam navare adversus aliquem Aur.
b) uspešen, srečen, ugoden, srečenosen, obetaven, dobrega pomena: salus Ci., spes C., H. veselo, fortuna L., fata H., fatis melioribus uti V., b. annus V., dies O., Sen. ph., Petr. srečen, vesel, optima quaeque dies miseris mortalibus aevi prima fugit V., melior pars diei V. ugodnejši, b. hora Petr., bonas horas male collocare Mart., b. navigatio Ci., Val. Max., mors Plin. iun. srečna, lahka, omnibus bonis, non tristissimis Ci., melius auspicium Pl., melius omen, meliora auspicia V., omine cum bono Cat., ite bonis avibus O. ali cum bona nubere alite Cat. (prim.: secundā ratem occupare alite H.) z ugodnimi ptičjimi znamenji, ob ugodnem ptičjem znamenju, z dobro prerokbo (iz ptičjega leta so namreč prerokovali srečo ali nesrečo); od tod bonum sit V. (če se vzame kaj za znamenje, pomenek) naj bo srečno! blagor nam!; kot želja: quod bonum faustum felix fortunatumque sit Ci., quod bonum faustum felixque L., quod bonum atque fortunatum sit Pl., quod bonum faustumque sit tibi domuique tuae, Caesar Auguste Suet.; kot uvodno besedilo pred razglasi: bonum factum Suet. na blaginjo in srečo! bonum factum, ut edicta mea servetis Pl. dajte, pazite na moje razglase! o govoru: dicenda bono sunt bona verba die O., dicamus bona verba Tib.; pren.: bona verba quaeso Ter. = le počasi!

III. v nravstvenem pogledu: dober =

1. dobre čudi, pošten, pravičen, vrl, zanesljiv, zvest; o osebah: multi boni adulescentes illi homini nequam studuerunt Ci., servi tam benevoli, tam boni, tam fideles Ci., senatoris boni est semper in senatum venire Ci. dolžnost vestnega senatorja, bonus auctor, auctor valde bonus, auctor optimus Ci., plebs optima et modestissima Ci., boni fidelesque socii L., naturā optimus Sen. ph.; poseb. bonus vir pošten, pravičen mož, ali subst. bonus -ī, m poštenjak, pravičnež: negant quemquam esse bonum virum nisi sapientem Ci., viri boni et misereri Ci., iustis autem et fidis hominibus, id est bonis viris, ita fides habetur, ut... S., pessimus atque optimus vir Q., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, malus improbior S., boni (naspr. nefandi) O., oderunt peccare boni virtutis amore H., proprium est boni recta facere Q., minor vis bonis quam malis inest Plin. iun. Bonus (= ὀ Χρηστός) Pravičnik, Pravični kot Focionov častni priimek: N. V nagovoru bone, boni dragi moj(i): Pers., i, bone, quo virtus tua te vocat H., optime V. dragi moj, optimi viri Ci. dragi moji; pogosto iron.: bone vir Pl., Ter. ti poštenè, quid ais, bone custos defensorque provinciae? Ci. ti zvesti (= nezvesti) varuh, boni H. O abstr. pojmih: ingenio bono esse Ter., bono animo in populum Rom. esse Ci. naklonjen biti rim. narodu, bona atque honesta amicitia S., societas bona T., bona (optima) fide tibi sua omnia concessit Ci. pošteno, vestno, optimi mores Ci., ratio bona cum perdita confligit Ci. pravičnost, conscientia bona Q. ali optima Plin. iun., quod Erucio accidebat in mala causa, idem mihi in usum venit in causa optima Ci. v povsem častni, consilio bono Ci. z dobrim namenom, optimo iure Ci. po vsej pravici; o duši: optima pars hominis Ci. = quod in homine praestantissimum et optimum est Ci. = quod est optimum in nobis Lact., bona pars tui Sen. ph.

2. occ.
a) nraven, čist, čednosten: mulier Pl., huius sanctissimae feminae atque optimae pater Ci., filius optimus atque innocentissimus Ci., bona coniunx, virgo, pueri boni malique, amor bonus Cat.
b) dobrodušen, nesebičen: bonae sub regno Cinarae H.; o ljubicah, ki ne jemljejo plačila: expedit bonas esse vobis Ter., at bona, quae nec avara fuit Tib.
c) (politično) dobro misleč, dobromiseln, domoljuben, rodoljuben, lojalen, za občo blaginjo zavzet: bonus et fortis civis Ci., id accidere bono viro et civi potest Ci. poštenjaku in za občo blaginjo zavzetemu državljanu, ut eum, quem bonum civem semper habuisset, bonum (pravičen) virum esse pateretur Ci., boni cives, boni viri Ci., optimi viri Ci. spoštovanja vredni domoljubi, pars melior (naspr. pars deterior) L. = optimae partes N. domoljubna stranka; subst. bonus -ī in pl. bonī -ōrum, m dobromiselnik(i), domoljub(i): boni complures S., fautor et cultor bonorum L., invitis principibus, resistente senatu, omnibus bonis repugnantibus infima manu plebis bellum concitare Hirt.; iron.: video bonorum, id est lautorum et locupletium urbem refertam fore Ci.; v gr. pogledu so boni možje demokratskega prepričanja, demokrati: iam tum... fortius boni pro libertate loquebantur quam pugnabant N.; v rim. pogledu pa so boni in optimi (pri Ci. pogosto optimates) možje aristokratskega prepričanja, aristokrati, konservativci: omnes boni semper nobilitati favemus, te senatus equitesque et omnes boni sequebantur, eam optimam rem publicam esse dico,... quae sit in potestate optimorum. — Subst. bonum -ī, n

1.
a) (še z značilnostmi adj., zato ima tudi komp. melius -ōris) dobro, dobra lastnost, dober položaj: ni vis boni in ipsa inesset forma Ter., prodigium L. ali detrimentum vertit in bonum C. se obrne na dobro, mutare in deterius aut in melius Sen. ph., mutari in melius T. (o osebah), it in melius valetudo principis T. se izboljšuje, reficere in melius et in maius Plin. iun. izboljš(ev)ati in poveč(ev)ati.
b) (čisti subst.) dobro (telesno, duševno in nravstveno), dobrina: sapiens et bonum ferre potest modice et malum fortiter Varr. fr., forma bonum fragile est O., unicum bonum diuturnam vitam existimare Ci., qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. ki uživajo vsakovrstne dobrine, tria genera bonorum: maxima animi, secunda corporis, externa tertia Ci., summum bonum Ci. največje dobro (fil.), ius bonumque S. kar je prav in dobro, aequum (et) bonum ali aequum bonumque (gl. aequus), dividere bona diversis H. ločiti dobro od kvarnega, bona pacis T., bona malaque vestra T. vaša blaginja in vaše gorje, bona omnia optare (precari) alicui Pl. komu vse dobro želeti, za koga vse dobro prositi, bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo, boni consulere aliquid Ca. ap. Gell., Q. tolmačiti kaj za dobro; dar, vrlina, čednost, krepost: naturale bonum N. prirojena nadarjenost, multa a natura habuit bona N., acer bonorum et vitiorum suorum iudex Ci., bona aut mala S. vrline ali pregrehe, neque bona neque mala eorum S. čednosti — pregrehe, bonum tuum auge et exorna Sen. ph. svoje vrline, čednosti.

2. (le v pl.) imetje in blago, imetek, imovina, posest, premoženje, bogastvo: bona fortunaeque, b. aliena, privata Ci., b. patria Ci. očetnjava, b. paterna et avita Ci., eorum bona veneant, qui proscripti sunt Ci., bona publicare Ci., N., bona civium voci subicere praeconis Ci. dati na dražbi prodati, bona verbo redigere (zaseči), re dissipare Ci., bonorum omnium heres L. glavni dedič, divisa inter creditores bona T., bona edere Pl. ali comedere H. po grlu pognati, esse in bonis Ci. ali habere in bonis Icti. biti lastnik kake posesti (kake dediščine), toda: qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. (gl. pod 2.), esse in bonis alicuius Icti. pripadati komu.

3. korist, prid, obrestek, dobiček, sreča (naspr. malum): quid mihi sit boni, si mentiar? Pl. kaj naj bi imel od tega, est alicui aliquid bono Ci., L., Ph. komu je kaj v prid, quibus occidi patrem bono fuit Ci., quis enim ullam ullius boni spem haberet in eo? Ci. kdo bi se nadejal česa dobrega od njega, maximum bonum in celeritate putare S., maximum regni bonum Sen. tr., nullā boni spe T. brez vsakega upanja na dobro, iam intellegente suum bonum Italiā Plin., commune bonum Lucr., Sen. ph. ali bonum publicum Pl., S., L. idr. obča (državna) blaginja, privato usui bonum publicum postponitur T.; kot vzklik bonum! Ap. k sreči! na srečo! (naspr. malum! žal!).

Opomba: Optimus je včasih okrepljen še z adv.: plane opt. Ap., satis opt. Aur., valde opt. Plin. Val., perquam opt. It.

bȍrāj m evfem. bog: boraj tebi, Kraljeviću Marko pri bogu, Kraljevič Marko

borēus 3 (gr. βόρειος) severen: axis Ci. fr., O. Pri pozn. pesnikih bŏrĕŭs Prisc.

borovnica samostalnik
1. pogosto v množini (plod) ▸ áfonyaPosušene borovnice so eno najboljših rastlinskih zdravil za zdravljenje drisk, posebno pri otrocih in občutljivih osebah. ▸ Hasmenés ellen, különösen gyerekeknél és érzékeny személyeknél a leghatékonyabb a szárított áfonya.
Sopomenke: navadna borovnica
Povezane iztočnice: sibirska borovnica

2. pogosto v množini (grm) ▸ áfonyaSopomenke: navadna borovnica
Povezane iztočnice: sibirska borovnica

borza dela stalna zveza
1. v ekonomiji (trg dela) ▸ állásbörze, munkakerőpiac
Danes njegovo podjetje zaposluje 50 odstotkov invalidov, ki jih je vzel z borze dela. ▸ Ma vállalata 50 százalékban rokkantakat foglalkoztat, akiket a munkaerőpiacról vett át.

2. (urad) ▸ foglalkoztatási hivatal, munkaügyi központ
Šla je na borzo dela in se postavila v vrsto, pri okencu pa je stala neka lepo oblečena gospa, ki je z uslužbenko govorila nemško, iskala je primerno sobarico. ▸ Elment a foglalkoztatási hivatalba, és beállt a sorba, az ablaknál egy csinos hölgy állt, aki németül beszélt az ügyintézővel, és megfelelő szobalányt keresett.

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.

botanika samostalnik
(veda) ▸ botanika, növénytanPoleg tega je pokazala veliko zanimanje tudi za botaniko. ▸ Emellett komoly érdeklődést mutatott a botanika iránt is.
Potem je začel s študijem kemije pri Adolfu von Baeyerju in botanike pri Carlu Nägeliju na Inštitutu za botaniko v Münchnu. ▸ Ezután a müncheni Botanikai Intézetben Adolf von Baeyernél kezdte meg kémiai, Carl Nägelinél pedig botanikai tanulmányait.
Povezane iztočnice: aplikativna botanika

bóter godfather; (birmanski, krstni) sponsor

botri (pri krstu) godparents pl
biti bóter to be someone's godfather
biti za bótra to act as sponsor (for), to sponsor (čemu something)