Franja

Typhōe͡us -phōeī in (pesn.) -phōeos, acc. -phōea, m (Τυφωεύς kadeči se) Tifoêj, izjemno velik Gigant, sin Tartar(j)a in Zemlje. Ker je hotel Jupitra vreči s prestola, je ta treščil vanj strelo in ga pokopal pod goro Etna: O., V., Sil.; kot hudo pošast ga O. (Metam. 3, 303) imenuje tudi centimanus storoki. — Od tod adj.

1. Typhōis -idis (-idos), f tifoêjska: Aetna O.

2. Typhōïus 3 Tifoêjev, tifoêjski: tela V., cervix Cl.

Opomba: V odvisnih sklonih merijo nekateri latinski pesniki to ime trizložno, drugi štirizložno.

udar² moški spol (-a …) vojska der Stoß; (nenaden prodor) der Vorstoß
figurativno na udaru česa: ausgesetzt (dem), in der Stoßrichtung von
priti pod udar česa: zum Hauptziel von … werden

udár (-a) m

1. colpo, rovescio:
biti pod udarom usode subire i rovesci della mala sorte

2. urto, colpo:
zračni udar ob eksploziji urto d'aria all'esplosione
udar mraza, vročine ondata di freddo, di caldo

3.
državni, vojaški udar colpo di stato, golpe
priti pod udar zakona essere colpito dalla legge
biti na udaru kritike essere oggetto di critica
elektr. električni udar scossa di corrente
med. toplotni udar (vročinska kap) colpo di calore
mont. hribinski udar cedimento di roccia
šah. taktični udar mossa tattica

udírati se (-am se) | udréti se (udrèm se) imperf., perf. refl.

1. cedere; sprofondare:
tla se udirajo pod nogami la terra cede sotto i piedi
kolesa se udirajo v sneg le ruote sprofondano nella neve

2. crollare, rovinare:
streha se udira il tetto sta crollando

3. sgorgare:
iz rane se udira kri il sangue sgorga dalla ferita

uiti v hlače frazem
1. olepševalno (polulati se; pokakati se) ▸ a nadrágjába csinál
Potipal je pod zadnjico in z gnusom opazil, da mu je ušlo v hlače. ▸ Megtapogatta a fenekét, és undorral vette észre, hogy a nadrágjába csinált.
Tako so se režali, da jim je najbrž ušlo v hlače. ▸ Úgy röhögtek, hogy majdnem a nadrágjukba csináltak.
Malo je manjkalo, da bi mi od strahu ušlo v hlače. ▸ Nem hiányzott sok, hogy a nadrágomba csináljak.

2. (polomiti ga; narediti napako) ▸ elszar
Okoljevarstveni vidik jim je v celoti ušel v hlače. ▸ A környezetvédelmi szempontot teljesen elszarták.
Moštvu namreč v najpomembnejših trenutkih pogosto uide v hlače. ▸ A csapat a legfontosabb pillanatokban gyakran elszarja.

ulivanj|e srednji spol (-a …) der [Abguß] Abguss, das Gießen, die Gießerei (črk die Schriftgießerei)
ulivanje pod tlakom der [Stempelguß] Stempelguss
mehanizem za ulivanje das Gießwerk

ultravijoličen pridevnik
1. fizika (o sevanju) ▸ ultraibolya, ibolyántúli, ultraviolaNe izpostavljajte se predolgo sončni svetlobi in ultravijoličnemu žarčenju. ▸ Ne tegye ki magát túl sokáig a napfénynek és az ultraibolya sugárzásnak.
2. (o napravah) ▸ ultraibolya, ibolyántúliPredstavili so novi potni list, ki zasije pod ultravijolično lučjo. ▸ Egy új, az ultraibolya lámpa alatt felfénylő útlevelet mutattak be.Ustrezno zaščito dajo samo sončna očala z ultravijoličnim filtrom. ▸ Csak az ultraibolya szűrővel ellátott napszemüvegek nyújtanak megfelelő védelmet.

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

underground¹ [ʌ́ndəgraund]

1. pridevnik
podzemeljski, podtalen, talen
mineralogija (ki je) v rovu
figurativno tajen, skriven, ilegalen

underground fire gorenje plina pod zemljo
underground railway (line, ameriško railroad) podzemeljska železnica
the underground movement ilegalno (odporniško) gibanje
underground engineering (pod)zemeljska tehnična dela, talna gradnja
underground water talna voda

2. samostalnik
podzemeljski prostor; podzemeljska železnica

the underground tajno (ilegalno, revolucionarno, odporniško) gibanje

upogiba|ti se (-m) upogniti sich beugen; tehnika sich biegen/ verbiegen/durchbiegen, na robu: sich einbiegen
upogibati se pod težo sich biegen

upráva uprávljanje administration; direction; management; administration board

državna upráva, uprávljanje government
prisilna upráva, uprávljanje sequestration
dati pod prisilno uprávo to sequestrate

uredníštvo (-a) n

1. redazione; ekst. direzione:
tehnično uredništvo redazione tecnica
kulturno, športno uredništvo redazione culturale, sportiva
delo je izšlo pod njegovim uredništvom è stato il curatore dell'edizione

2. žarg. (uredniško delo, uredništvo) cucina; (prostori uredniškega oddelka časopisa) giornale

urézati to cut; to incise; to notch; to make a cut, to make a nick; to score

urézati se to cut oneself, (figurativno, obrisati se pod nosom) to miss (ali to bungle, pogovorno to muff) an opportunity
v prst sem se urezal I cut my finger

urgeō in urgueō -ēre, ursī (indoev. baza *u̯r̥gh- ali *u̯u̯r̥g- ali *u̯reg-, stiskati, riniti, tiščati, suvati, pehati, gnati, zasledovati; prim. lit. várgas sila, beda, got. wrikan preganjati, zasledovati, wraks zasledovalec, -wargs volk, izobčenec, sl. vrag, stvnem. rāhha maščevanje = nem. Rache, stvnem. rëhhan kaznovati, maščevati se = nem. rächen maščevati se)

1. abs. pritisniti (pritiskati), navaliti (navaljevati): maiore vi hostes urgebant S., globus virûm urget V., hinc Pallas instat et urget V.; intr.: urgent ad litora fluctus V. rinejo; pesn.: altum (acc. po skladu krajevnih imen) urgere H. držati se širokega morja, držati se odprtega morja, osta(ja)ti na odprtem morju; pren.: urgenti fato incumbere V. pospeševati bližajočo se pogubo (pogibel), pars in fossas urgente ruinā volvitur V. v padanju drug drugega s seboj dreveč.

2. trans. potisniti (potiskati), riniti, poriniti (porivati), gnati, pognati (poganjati), tlačiti, potlačiti, stlačiti: pedem pede fervidus urget V., Eurus trīs (sc. naves) in Syrtīs urget V., in iecur urget acūs O., urgetur (sc. unda) veniente prior urgetque priorem O., pisces urgere angusto catino H., reperti, qui saxo super urgerent (sc. terram) V., onus urget Pl. breme teži, urgere vocem ultra vires Q. glas gnati čez njegove moči (zmožnosti), glas presiliti (preobremeniti, preutruditi), u. orationem Q. ognjeno, strastno govoriti, equum Val. Fl., aetherias currus ad arces Stat.; med.: (putat) urgeri volucrum ad litora nubem V. da rine, da se žene; pass.: fama est Enceladi corpus urgeri (Aetnae) mole V. da Enkeladovo truplo tlači (pokriva) gmota (gore Etna), da leži Enkeladovo truplo pod gmoto (gore Etna).

3. metaf.
a) abs. pritiskati, naganjati, priganjati: etiam atque etiam insto atque urgeo Ci., urge, insta, perfice Ci. ep., urget eadem fortuna, quae coepit Ci.; trans. stisniti (stiskati) koga, pritisniti (pritiskati) na koga, trdo prije(ma)ti, (s)pestiti, nadlegovati: aquila urget rostro luctantem (sc. draconem) V., urgere homines iacentes inhumanum est Ci., quaestiones urgent Milonem Ci.; urgeri z gen. criminis biti (ob)dolžen (obdolževan), biti (ob)tožen (obtoževan) česa: quia male administratae provinciae aliorumque criminum urgebatur T.; (o stiski) zaradi prevelike bližine utesniti (utesnjevati): quam (sc. vallem) urget utrimque latus V., urbem urbe aliā premere atque urgere Ci., quā vicinia Persidis urget V., urgeris turbā circum te stante H.; pesn.: oculos stupor urget inertīs V. je obvzela, je prevzela, urget diem nox H. odrine (odriva), prežene (preganja), Quintilium perpetuus sopor urget H. tišči (obvzema, zajema) večno spanje, olli oculos ferreus urget somnus V. trdno spanje zatiska oči; (v vojaškem pomenu) hudo (mučno, silovito) napasti (napadati), navaliti (navaljevati) na koga: locum variis adsultibus urget V., instat Epiro, urget Oricum Ci., mortali urgemur ab hoste V.; (o abstr.) težiti, vznemiriti (vznemirjati), nadlegovati, mučiti, begati, mešati, trapiti, gnjaviti: Cels., Fl. idr., quod te urget scelus? Pl., quem morbus urget H., eas amor urguet habendi V. ne da (pusti) jim oddiha, famulas laboribus urgent O., eum invidia cum metu urget S., populus militiā atque inopiā urgebatur S., urgeri fame S., fatis, poenis V., vitiis H., urgens malum, urgens senectus Ci.
b) (z vprašanji, prošnjami idr.) tiščati v koga, pritisniti (pritiskati) na koga, koga spraviti (spravljati) v stisko, nadlegovati, navirati koga, siliti v koga, izsiljevati koga, napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, nagnati (naganjati) koga, prignati (priganjati) koga, (pri)siliti koga ipd.: nimis urgeo Ci., urgere interrogando Ci., urget praesentia Turni V., urgent rustice sane; negant enim posse et in eo perstant Ci., urgere accusatorem Ci., iussis ingentibus urguet (sc. nos) Apollo V., totus ordo improbitate paucorum urgetur Ci., nec ille armis solum, sed etiam decretis nostris urgendus est Ci., urgue et … infla sermonibus utrem H. obsipaj … s pohvalnimi besedami, cur patrem non urserit ad exsolutionem Dig., nihil urget (sc. me, te) Ci. nič se ne mudi; z inf.: rursus urgemus etiam de ipsorum somniorum retractatu quibus anima iactatur exprimere Tert.; occ. stanovitno (vztrajno) trditi, stati na čem, vztrajati pri čem, poudariti (poudarjati) kaj, ne odstopiti (odstopati) od česa: urgetis hominum esse istam culpam, non deorum Ci., ut eundem locum diutius urgeam Ci., ius Crassus urgebat Ci.
c) marljivo se pečati (baviti) s čim, marljivo se ukvarjati s čim, marljivo izdelovati kaj, marljivo obdelovati kaj, prizadevno se lotiti (lotevati) česa, trdno držati se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne popustiti (popuščati) pri čem ipd.: opus O., Tib., iter O. spodbujati, priganjati k … , veste, quam … urgebam V. ki sem jo marljivo tkala, urges arva H. trudoma obdeluješ, semper flebilibus modis urges Mysten H. neprestano žaluješ za … , urgere occasionem Ci. marljivo se oprijeti priložnosti, marljivo izkoristiti priložnost, forum Ci. veliko se ukvarjati z zadevami na Forumu, propositum H.; z inf.: urges maris summovere litora H. marljivo si prizadevaš, trudiš se; z ACI: abrumpi dissimulationem urgebat T. je silil k temu, da … ; ne prior officio quisquam respondeat, urge H. podvizaj se. — Od tod adj. pt. pr. urgēns -entis silen, nujen, pritiskajoč, urgénten: urgentior causa Tert., urgentior actio Aug., urgentiores differentiae Cael., urgentissima ratio Cod. I., urgentissimae occupationes; subst.
a) urgentia -ium, n silna nujnost, huda nuja: urgentia bellorum subire Iul. Val.;
b) urgentiōra -um, n zdravila, ki bolj ženejo: Cael. — Adv. urgenter nujno: Cypr., Aug.

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei

ūs-que, adv. (prim. ūs-piam in quis-que) „vseskozi“

1. (samostojno, časovno) venomer, vedno, nenehno, nepretrgoma, neprestano, neprenehoma, ves čas: Ter., Pr., Mart. idr., ferrum usque sequens pressit O., nomen patris usque vocantem comprendit O., iuvat usque morari V., illa usque minatur V., poenas dedit usque H., undique totis usque adeo turbatur agris V.; usque dum Kom., Ca., H. ali usque … donec Pl. ali usque … quoad Varr., Ci. dokler (ne): usque … dum terra labores praebuit V., mihi usque curae erit, quid agas, dum quid egeris, sciero Ci. ep.; usque quāque (gl. quāque in ūsque-quāque).

2. usque ni praep., ampak stoji pri drugih praep. in tudi adv. in določa izhodišče
a) časovno (tam) od, izza, iz: augures omnes usque a Romulo Ci., usque ab heroicis temporibus Ci.; z adv.: inde usque repetens Ci. = če pomislim nazaj prav do tiste dobe;
b) krajevno tam od, tam iz: usque a mari supero Romam proficisci Ci., usque a rubro mari N., usque ex ultimā Syriā navigare Ci., usque a Capitolio plausus excitatus Ci.; adv. vrinjen: ab usque Pachyno V.

3. za določitev smeri
a) časovno (vse) do, prav do: usque ad hanc aetatem N., usque ad nostram memoriam S., usque ad vesperum Pl., C., usque ad solis occasum C., usque ante diem XVI Cal. Dec. Ci., usque ad extremum vitae diem Ci., usque ad Darei mortem Cu.; pri adv.: usque adhuc dozdaj (do zdaj), doslej, to tega časa (trenutka), dosihdob: Acc. fr., Ter., Ci., Suet. idr., cessatum usque adhuc Pl. doslej vedno; nunc usque še zdaj, še sedaj, dosihdob: Amm.; usque quaque (gl. ūsque-quāque).
b) krajevno (prav, vse) tja do, tja v, noter do, noter v, skozi do: usque ad castra C., ad imum usque solum O., admorunt oculis usque sub ora faces O. prav pod … , usque ad Numantiam misit C., usque in Pamphiliam Ci., usque sub Orchomenum O. prav pod orhomensko obzidje, trans Alpes usque Ci. tja čez Alpe; adv. pesn. vrinjen: Protei ad usque columnas V.; nam. praep. stoji usque pri eō
a) časovno = tako dolgo, tako dolgo … da, dokler (ne): usque eo se tenuit Ci., usque eo ferrum retinuit, quoad est renuntiatum N.;
b) krajevno = tako daleč: usque eo legiones admovit, ut barbari discedere non possent Hirt.; α) pri quō αα) = do koder: Dig., emissario uno, qui subeat, usque quo placuerit Plin.; αβ) = dokler (ne): ranam coicere in aquam, usque qua ad tertiam partem decoxeris Varr.; β) pri quā βα) = kolikor, ker: ab occidente litora Esseni fugiunt, usque qua nocent Plin. ββ) metaf. = do te mere, tako zelo: familiaris est factus usque eo, ut … Ci., usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem laborarent N., difficultate rei frumentariae affecti usque eo, ut frumento caruerint C.; v enakem pomenu tudi usque adeo: usque adeo pertimuerat Ci.; pri mestnih in krajevnih imenih (na vprašanje kam?) praep. seveda odpade: usque Romam voces referebantur Ci., ire usque Tarentum H., profectus Tarsum usque Ci., viam Appiam Brundisium usque pecuniā operire T.; od tod izvira pesn. in poklas. occ. raba adv. usque kot praep. = (tja) do: usque Iovem O., corpora usque pedes carbaso velant Cu.; praep. zapostavljena: corpus usque harena penetraverat Cu., Thessaliam usque Plin.; tudi časovno: usque somni tempus, usque quintum diem Cels.

4. z določitvijo izhodišča in smeri = od … do
a) časovno: ab initio usque ad hoc tempus Ci.
b) krajevno: a pulmonibus usque ad os intimum Ci.

5. (v drugih primerih)
a) s praep. (vse) do: usque ad ravim poscam Pl., te in pistrinam dedam usque ad necem Ter., hoc malum usque ad bestias perveniat Ci., adsenserunt omnes usque ad Pompeium Plin. iun. do Pompeja = razen Pompeja, mansit … usque ad eum finem, dum … Ci.
b) pri eō tako dolgo … da, dokler (ne): familiaris est factus usque eo, ut … Ci.
c) kot praep. do: usque sudorem, usque sanum corpus Cels.

ūsus-frūctus -ūs, m, gl. ūsus (et) frūctus pod ūsus.

uzmàknuti ùzmaknēm
I.
1. odmakniti: uzmaknuti sto, ormar
2. umakniti se: neprijatelj je uzmakao
3. uzmaklo mu tlo pod nogama zmanjkalo mu je tal pod nogami
II. uzmaknuti se umikati se

ùzmicati -ičēm
I.
1. odmikati
2. umikati se
3. uzmiče mu tlo pod nogama zmanjkuje mu tal pod nogami
II. uzmicati se umikati se

vadum -ī, n (vādere)

1. plitvina, plitev (plitek) (pre)del, pregazišče, prebrodišče, brod: Acc. ap. Varr., Cels., Pr., Lucr., Plin., T. idr., exercitum vado ali vadis repertis partem suarum copiarum transducere C., Rhodanus nonnullis locis vado transitur C. Rodan je na nekaterih mestih moč prebresti (se da prebresti, je prebrodljiv), carinae planiores, quo facilius vada excipere possent C., ventus nudaverat vada L., Nessus scitus vadorum O. brodnik, prevoznik, vadum eum destituit L. zgrešil je pregaz pod nogami = izgubil je dno (tla) pod nogami; pren.: omnis res est in vado Ter. ali iam esse in vado salutis res videtur Pl. na varnem, v zavetju, cera tentet vadum O. = pismo naj si skuša pridobiti pristop.

2. pesn.
a) plitva (plitka) voda (vodnjaka): aper vadum turbaverat Ph., vulpes hircum reliquit haerentem vado Ph.
b) sploh voda, v pl. vodovje, reka, vodotok, tok, morje: Cat., Sen. tr. idr., longa sulcant vada salsa carinis V., rates transiliunt vada H., imis stagna refusa vadis V.; occ.: undae vada nota secantes O. (rečno) strugo.

3. dno, tla (vode), globina: recentia cadavera ad vadum labi Plin. — Soobl. vadus -ī, m: Varr. ap. Serv., S. fr., Mel.