Franja

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

carbasus -ī, f in (heterocl. pl.) carbasa -ōrum, n (gr. ἡ κάρπασος, τὰ κάρπασα bombaž) bombaž, bombaževina, bombažna tkanina, muslin: Cat., Plin., corpora usque ad pedes carbaso velant Cu., carbasa Cu. obleka iz muslina; pesn. tkanina, tanko platno, prtenina; kot oblačilo: eum velabat carbasus V., carbasus alba Pr.; v pl.: Lucan., Stat. idr., obstrusaque carbasa pullo Naides... habuere O. (gl. pullus 3., candentis carbasa lini Val. Fl.; jadro, jadrovina: inflatur carbasus austro V., praebebis carbasa ventis O., venturis conponere carbasa ventis Lucan., subducere carbasa O. ali carbasa substringere Mart.; pregrinjalo v gledališču: carbasus intenta theatris Lucr.; platno za knjige: custos Romani carbasus aevi Cl. (o Sibilinih knjigah). — Adj.: carbasa lina Pr. batistast muslin.

Opomba: Carbasus, m: Val. Max., Prud., Amm.

carbunculō -āre (carbunculus) bolehati za tvorom, imeti prisad: genitalia carbunculantia Plin.; o drevesih (z)ogleneti: olivae caeli intemperie carbunculant Plin.

cardiacus 3 (gr. καρδιακός iz καρδία želodčno ustje) želodčen: morbus Cels., Plin., Cael.; o živih bitjih na želodcu bolan: amicus Iuv., bos, equus P. Veg.; subst. cardiacus -ī, m: Ci., Sen. ph., Plin., non est cardiacus... hic aeger H.

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

care¹ [kɛə] samostalnik
skrb, nega; zaskrbljenost, previdnost, pazljivost; marljivost, prizadevnost

to take (ali have) care (of) biti previden
to take (ali have) the care of poskrbeti za koga ali kaj
care of (kratica c/o) pri (v naslovih)
Care Sunday peta postna nedelja
that shall be my care za to bom že jaz poskrbel
care killed (ali will kill) the cat pretirana skrb škoduje
with care! pazi! previdno!

carême [karɛm] masculin post, postni čas; pluriel postne pridige

visage masculin de carême bled, žalosten, strog obraz
il a une face, un visage de carême videti je kot Kristus na križu
faire carême postiti se
arriver, tomber comme marée (ali mars) en carême priti z absolutno točnostjo, o pravem času, kot poklican
rompre le carême prelomiti post

careō -ēre -uī -itūrus (iz *caseō, mediopasiv; prim. castus 3, castus -ūs, castimūnia)

1. biti brez česa, biti prost česa, ne imeti; z abl.: Lucr., Sen. ph., Q. idr., erat dignitate regiā, quamquam carebat nomine N. ni imel naslova, quae caret ora cruore nostro? H., ripa caret ventis H. je brezvetrn, adituque carentia saxa O. nepristopne, tandem nivibus Rhodope caritura O.; o dobrih rečeh: quam multa sunt commoda, quibus caremus Ci., si mercede caret virtus, tamen sit se ipsa contenta Ci., honore, lege c. Ci., arte c. H., bonis vero militibus cariturus sum Cu.; o slabih rečeh: P. Naso omni carens cupiditate Ci., metu carere non possumus Ci. strahu se ne moremo otresti, carebat suspicione Ci., N., c. culpā Kom., Ci., crimine, malo, dolore, febri Ci., morte H. nesmrten biti, malis hominibus Icti.

2. occ. po svoji volji vzdržati se, ne posluževati se, ne uporabiti (uporabljati), ne uživati, ne udeleževati se česa, odreči (odrekati) se čemu, (pri)kratiti si kaj: Pl., amicorum caruit facultatibus N. ni uporabil, quod declamationibus nostris cares, damni nihil facis Ci. ep., Veneris fructu c. Lucr.; poseb. o kakem kraju: caruit foro Pompeius, caruit senatu, caruit publico Ci. se je izogibal, non modo provinciis atque oris Italiae ac portubus nostris, sed etiam Appia iam via carebamus Ci. se nismo smeli posluževati, qui... caret omni maiorum censu Iuv. ki je po svoji krivdi izgubil, ki je potratil, caret libens patriā T.

3. (s priokusom neprijetnosti) pogrešiti (pogrešati), težko biti brez česa, morati se odreči čemu: Pl., Luc. fr., dies festi quid haberent voluptatis, carendo magis intellexi quam fruendo Ci., non caret is, qui non desiderat Ci.; z abl.: eo viro carent aegrius Ci. ga teže pogrešajo, c. consuetudine amicorum Ci., provinciā domoque Ci., patriā Ter., Ci., N. ali urbe, moenibus Ci. pogrešati (evfem. za pregnanstvo), matre carentes privigni H. ki se jim toži po materi, sirote; z gen.: tui carendum quod erat Ter., quod carendum tui erat Laevius ap. Gell.; vulg. z acc.: Fr., quia id, quod amo, careo Pl., meos parentes careo Turpilius ap. Non.; od tod pass. careri: Marc., virque mihi dempto fine carendus abest O. ki ga moram težko pogrešati. — Dep. soobl. careor v st.lat. po Prisc.

Opomba: Gen. pl. pt. pr. carentum: V., Lucr.

cariēs, acc. -em, abl. -ē (drugi skloni niso izpričani), f (prim. gr. ἀκήρατος nepoškodovan, κήρ poguba, smrt, κεραίζω rušim, pustošim, plenim, κεραυνός gromska strela) gnilost, gniloba, trhlost, trohnoba, preperelost; o lesu: Varr. ap. Non., Vitr., Col., Plin., Ap., vertitur in teneram cariem... cumba O. strohni na drobno; o kosteh in udih: Luc. ap. Non., Cels.; o presušenih tleh: Col.; o zidovju: Amm.; svojstven okus, ki izpričuje starost vina: Col., Plin., ali sadja: Mart.; met. porogljivo o starih ljudeh: Afr. et Turpilius ap. Non.

carina samostalnik
1. (dajatev) ▸ vámKo izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.

2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtisztPotem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.

3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatalZaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.Bolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
"Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta.

carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.

carīnō¹ -āre -āvī -ātum (carīna) preskrbeti se s hrbt(en)icami, (o školjkah) (o)lupiniti se: Plin.

carinska stopnja stalna zveza
ekonomija (o dajatvi) ▸ vámtétel

carinski pridevnik
1. (o dejavnosti) ▸ vám-Postopek se začne in poteka tudi v skladu s carinskimi predpisi. ▸ Az eljárást a vámszabályoknak megfelelően kezdik meg és folytatják le.
Davčna in carinska uprava sta danes na svojih spletnih straneh objavili sezname največjih davčnih neplačnikov. ▸ Az adó- és vámhivatal ma a honlapján közzétette a legnagyobb adóhátralékosok listáit.
Povezane iztočnice: carinska deklaracija

2. (o dajatvi) ▸ vám-Uvoznik mora carinske dajatve plačati v 30 dneh, drugače mu prično teči zamudne obresti. ▸ Az importőr köteles 30 napon belül befizetni a vámterhet, ellenkező esetben késedelmi kamatot fizet.
Povezane iztočnice: carinska stopnja, carinski dolg

3. (o zgradbi ali območju) ▸ vám-Imamo tudi lastno carinsko skladišče na dveh lokacijah v Sloveniji. ▸ Szlovéniában két helyen is van saját vámraktárunk.

carinski dolg stalna zveza
ekonomija (o dajatvi) ▸ vámtartozás

carinski dolžnik stalna zveza
pravo, finance (o obligacijskem razmerju) ▸ vámadós

cariōsus 3 (cariēs) strohnel, sprhnel, prhek, preperel, trhel, gnil: Ca., Varr., Cels., Col., Plin., cariosis dentibus praedam dimisit Ph.; o vinu gladek in voljan: vinum, amphora Falerni Mart.; pren. o starosti: Afr. ap. Non., Prud., senectus O., dii Eccl. kipi bogov, sacerdotes perfidiā cariosi Ambr.; nuptiae Manilius ap. Varr. s staro osebo.

carmen¹ -inis, n

1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.

carnārius 3 (carō) mêsen; od tod subst.

1. carnāria -ae, f mesnica: Varr.

2. carnārius -iī, m mesojedec, šalj. o ljubitelju mesnatih (obilnih) deklet: Mart.

3. carnārium -iī, n
a) mesarija, mesnica, vojenik, dimnica, včasih tudi mesarski kavelj: Ca., Varr., Col., Plin.
b) mesarsko klanje, mesarjenje: Petr.