gojíti (-ím) imperf.
1. coltivare, allevare; curare:
gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno
2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere
3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
gojiti šport fare, praticare lo sport
4.
gojiti ljubezen amare
ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
gojiti upe cullare speranze
Zadetki iskanja
- gol1 [gou] (-a, -o)
1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben
2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)
3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt
4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen - gol2 [ó] moški spol (-a …) šport das Tor, -tor (častni Ehrentor, zmagoviti Siegestor, z glavo Kopfballtor)
na gol/v golih Tor-
(met der Torwurf, strel der [Torschuß] Torschuss, razlika v golih die Tordifferenz)
brez gola torlos
z veliko goli torreich
dati gol ein Tor schießen - gól (-a) m šport.
1. porta:
streljati na gol tirare a rete, in porta
2. goal, rete:
žarg. dati gol, zabiti gol dare un goal, segnare una rete, andare a rete
častni gol il goal della bandiera - gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - golen samostalnik
1. (del noge) ▸ lábszármišice goleni ▸ lábszár izmaiotekanje goleni ▸ lábszárduzzadáskoža goleni ▸ lábszár bőrerana na goleni ▸ lábszársebpredel goleni ▸ lábszár tájékaRano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.
2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsontzlomiti golen ▸ sípcsontot eltörzlomljena golen ▸ törött lábszárcsontzlom goleni ▸ sípcsonttörés, lábszárcsonttörésS policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.
3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár - golgota samostalnik
(težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás, približek prevedka ▸ lelki szenvedés
Vojna je bila za nas nekakšna golgota, večina ni dočakala konca. ▸ A háború számunkra golgotajárás volt, a többség nem élte túl.
Preživela je strašno golgoto. ▸ Szörnyű lelki szenvedéseken ment keresztül.
Na svojih plečih sem okusil vso golgoto, ki se obeta sedanjim direktorjem, če se stvari ne bodo uredile. ▸ Megjártam a golgotát, ami a jelenlegi igazgatókra is vár, ha nem rendeződnek a dolgok. - Gólgota Golgotha
pot na Golgoto chemin moški spol du Calvaire - goljufij|a ženski spol (-e …) der Betrug (tudi pravo); (prevara) der Schwindel, die Schwindelei; -betrug (čekovna Scheckbetrug, davčna Steuerbetrug, na škodo zavarovalnice Versicherungsbetrug)
hud primer goljufije schwerer Betrug
ženitna goljufija der Heiratsschwindel - golob [ó] moški spol (-a …)
1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
čopasti golob Schopfwachteltaube
dolgorepi golob Großschwanztaube
karolinski golob Karolinataube
kronasti golob Krontaube
golob ogrličar Mähnentaube
golob selec Wandertaube
talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
zobati golob Zahntaube
golob samec der Tauber
2.
glinasti golob die Tontaube, Wurftaube
3. živalstvo, zoologija riba:
morski golob der Adlerrochen
|
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach - golób pigeon; dove
golób samec cock pigeon
golób grivar ringdove
golób duplar stock dove
golób pismonoša carrier pigeon, homing pigeon
golób selec passenger pigeon
glinasti golób (tarča) clay pigeon
skalni golób wood pigeon
rejec golóbov pigeon fancier, pigeon breeder
reja golóbov pigeon breeding
jata golóbov flock of pigeons
golóbu podoben dove-like
golób gruli the pigeon coos
boljši je vrabec v roki kot golób na strehi one today is worth two tomorrows; a bird in the hand is worth two in the bush - golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
golobi grulijo i colombi tubano
jata golobov uno stormo di colombi
divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. golob miru la colomba della pace
poštni golob piccione viaggiatore
morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
šport. glinasti golob piattello
streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
PREGOVORI:
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani - golób paloma f
mlad golob pichón m
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando - gong gong moški spol
udarec na gong coup moški spol de gong - goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - gor|a [ô] ženski spol (-e …) der Berg, -berg ( figurativnodolgov Schuldenberg, snega Schneeberg, mesa Fleischberg, ruševin Trümmerberg, ledena Eisberg, magnetna Magnetberg, mizasta Tafelberg, obtočna Umlaufberg, ognjeniška Vulkanberg)
Črna gora Montenegro ( das )
Sladkorna gora der Zuckerhut
vrh gore die Bergkuppe, das Berghaupt
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs
hoja po gorah die Bergwanderung, die Bergtour
vzpon na goro die Bergbesteigung
religija pridiga na gori die Bergpredigt
v gori am Berg
h gori bergwärts
hoditi v gore bergsteigen, in die Berge gehen
visok kot gora bergehoch
ki gore premika vera: bergeversetzend
če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori wenn der Berg nicht zum Propheten kommen will, [muß] muss der Prophet zum Berge gehen - gora samostalnik
1. (visoka vzpetina) ▸ hegy, hegységnajvišja gora ▸ legmagasabb hegyzasnežene gore ▸ havas hegyekosvojiti goro ▸ hegyet meghódítpovzpeti se na goro ▸ megmássza a hegyetvrh gore ▸ hegycsúcsvznožje gore ▸ hegylábpobočje gore ▸ hegyoldalvzpon na goro ▸ hegy megmászásahoditi v gore ▸ hegyekbe járreševanje v gorah ▸ hegyi mentésnesreča v gorah ▸ baleset a hegyekbenDevetnajstkrat se je povzpel tudi na našo najvišjo goro. ▸ Tizenkilenc alkalommal megmászta a legmagasabb hegyünket.
Povezane iztočnice: mizasta gora
2. (velika količina) ▸ egy halom, egy rakáscela gora ▸ egész rakásgora papirja ▸ egy halom papírgora denarja ▸ egy halom pénzgora dokazov ▸ egy rakás bizonyítékgora posode ▸ egy halomgora knjig ▸ egy halom könyvZaslužil je gore denarja. ▸ Egy halom pénzt keresett.
Vsak dan prihaja prava gora pisem. ▸ Naponta egy halom levél érkezik.
Povezane iztočnice: ledena gora - gôra mountain; (pred lastnim imenom) Mount
gôra Everest Mount Everest
gôra Sinaj Mount Sinai
visok kot gôra as high as mountains, mountainous, colossal
ledena gôra iceberg
gôra papirja, trupel a mountain of paper, of corpses
pridiga na gôri biblija the Sermon on the Mount
napraviti turo v gôre to take a trip to the mountains
prebiti počitnice v gôrah to spend one's holidays in the mountains (ali in a mountain region)
iz krtine gôro narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill
če ne pride gôra k Mohamedu, mora Mohamed h gôri if the mountain won't come to Mahomet, Mahomet must go to the mountain
tresla se (je) gôra, rodila se (je) miška (figurativno) the mountain has brought forth a mouse - gorák | gôrek (gôrka -o)
A) adj.
1. (topel) caldo:
gorka jed piatto caldo
gorka obleka abito caldo
gorka sapa vento caldo
gorko vreme tempo caldo
2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.
3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
gorka prošnja ardente preghiera
gorka želja vivo desiderio
gorko razočaranje amara delusione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti gorke krvi essere di temperamento vivace
novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso
B) gôrki (-a -o) m, f, n
biti na gorkem essere al caldo
še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni