Franja

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

chaparrón moški spol naliv, ploha; neprijetnost

aguantar el chaparrón ohraniti mirno kri
llovía a chaparrón (a chaparrones) lilo je kot iz škafa

char³ [ča:] prehodni glagol & prehodni glagol
čistiti, pospravljati

to go out charring delati kot snažilka

character¹ [kǽriktə] samostalnik
znak, pisava, črka, številka; dostojatnstvo, stan, položaj; značaj; oseba, igralec, -lka; dober glas; čudak; spričevalo; opis; kakovost, lastnost

to act out of character zmesti se
to have the character for bravery (honesty) biti na glasu kot junak (poštenjak)
to be out of character ne ustrezati
to be quite a character biti nekoliko prenapet
a public character javni delavec
to see s.th. in its true character videti kaj v pravi luči
figurativno to set the character of s.th. vtisniti čemu pečat
to give s.o. a good character dati komu dobro spričevalo
out of all character popolnoma neprimeren
a strange character čudak

charactēr -ēris, m (gr. χαρακτήρ)

1. orodje za vžiganje ali vrezovanje, vžigalo, rezilo: Isid.; met. vžgan ali vrezan znak, vžig poseb. pri živalih: Col., Aug.

2. pren.
a) značilne poteze, znaki kot magično pisanje: Eccl.
b) značilno bistvo, značaj pisave, opisovanja, svojstveni slog koga: Varr., Vop., Serv. (Ci. in Gell. pišeta to besedo gr.).

charbon [šarbɔ̃] masculin oglje; premog; snet (pri žitu); médecine vranični prisad; kužna bula; črm, karbunkel

charbon aggloméré, en briquettes briket
charbon animal, de bois živalsko, lesno oglje
charbon à dessiner oglje za risanje
charbon(s) (pour foyers) domestique(s) premog za gospodinjstva
charbon gratuit deputatni premog
charbon menu, pulvérisé premogov drobiž, prah
charbon de terre premog
bassin masculin à charbon premogovni revir, bazen
chauffage masculin au charbon kurjenje, gretje s premogom
mine féminin de charbon premogovnik
papier masculin au charbon karbonski papir
pastilles féminin pluriel de charbon tablete živalskega oglja
viande féminin grillée sur des charbons na žaru pečeno meso
accumuler des charbons ardents sur la tête de quelqu'un (figuré) komu slabo z dobrim vrniti, da ga osramotimo
être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
marcher sur des charbons ardents biti v delikatnem, nevarnem položaju
faire du charbon (marine) založiti se s premogom

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.

chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji

châtain, e [šɑtɛ̃, ɛn] adjectif kostanjeve barve; masculin kostanjeva barva

cheveux masculin pluriel châtains kostanjevi lasje
elle est plutôt châtain(e) que blonde ona je prej kostanjeve barve kot blond
châtain clair, foncé, roux svetle, temne, ruse kostanjeve barve

chaudron [šodrɔ̃] masculin kotliček (za čaj ipd.); figuré, familier slab glasbeni instrument

ce piano est un chaudron ta klavir ima glas kot počen lonec

chemise [šəmiz] féminin srajca; technique ovoj, omot, prevleka; knjižni ovitek; mapa

chemise de dossier platnice (mapa) za spise
chemise de sport, de nuit športna, nočna srajca
chemise lacoste srajca z odprtim ovratnikom
chemise de maille (histoire) železna srajca
chemises brunes nacistične polvojaške formacije
chemises noires črne srajce, fašisti
chemise rouges garibaldinci
en bras, en manches de chemise v sami srajci, brez suknjiča
nègre masculin en chemise vrsta čokoladne jedi, slaščice
changer de quelqu'un, de quelque chose comme de chemise često koga, kaj menjati
donner jusqu'à la dernière chemise do poslednje stvari vse dati
laisser dans une affaire jusqu'à sa dernière chemise vse izgubiti pri neki stvari
mettre, passer, enfiler sa chemise obleči si srajco
ôter, enlever, retirer sa chemise sleči si srajco
(populaire) ils sont comme cul et chemise sta neločljiva
se soucier de quelque chose comme de sa première chemise toliko se brigati za kaj kot za lanski sneg
vendre sa chemise vse svoje prodati za plačilo dolgov

chiacchiera f

1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
a chiacchiere z besedami
poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
è tutta una chiacchiera! to ni res!

3. zgovornost, namazan jezik:
ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan

chicotin [šikɔtɛ̃] masculin grenčica

amer comme chicotin grenek kot pelin

chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
chien méchant popadljiv pes
chien de pique črni Peter (karta)
nom masculin d'un chien! presneto!
exposition féminin de chiens pasja razstava
mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
métier masculin de chien pasji poklic
temps masculin de chien pasje, grdo vreme
travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
vie féminin de chien pasje življenje
entre chien et loup v mraku
arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
faire le chien couchant biti lizunski
n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
être coiffé à la chien biti ves razkuštran
je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto

chiēsa f

1. relig. cerkev:
chiesa cattolica romana, ortodossa, luterana rimskokatoliška, pravoslavna, luteranska cerkev

2. relig. katoliška cerkev:
Padri della chiesa cerkveni očetje

3. cerkev (stavba):
frequentare la chiesa hoditi v cerkev
essere di chiesa biti pobožen
essere fortunato come i cani in chiesa pren. biti sprejet kot pes v cerkvi, imeti smolo

4. župnija, fara

5. pren. iron. družba, druščina, srenja

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

chīrūrgūmena -ōrum, n (gr. χειρουργούμενα) Ranocelniške (Kirurške) operacije kot knjižni naslov: Cael.