Franja

enôten (-tna -o) adj.

1. (eden, skupen) unico; unitario; uniforme:
enoten urbanističen načrt progetto urbanistico unitario
enoten jezik lingua unitaria, unica

2. (ki ni razdeljen) unitario:
koalicija se je spremenila v enotno gibanje la coalizione si trasformò in movimento unitario
biti enotnih pogledov na kaj guardare a un problema in modo uniforme

3. (ki je iz istovrstnih sestavin) unitario:
etnično enotna država paese etnicamente unitario
enotna cena prezzo unitario
jur. enotna kazen pena unitaria, unica
enotna moka farina abburattata
šol. enotna obvezna šola scuola unica dell'obbligo

ensuite [ɑ̃sɥit] adverbe nato, potem, zatem

(et) ensuite? in potem? kaj potem?
ensuite de quoi nakar

entangle [intǽŋgl] prehodni glagol
zamotati, zaplesti, omrežiti; spraviti v zadrego

to be entangled in s.th. biti v kaj zapleten
to become entangled with kompromitirati se s

entender [-ie-] razumeti, pojmiti; slišati; zapaziti; meniti, misliti, uvideti, spoznati; domnevati, smatrati

entenderlo dobro se spoznati na
entender mal napačno razumeti
no lo entiendo así nisem tega mnenja
yo me entiendo vem, kaj delam
yo te entiendo vem, kam meriš
hacerse entender sporazumeti se
no entiendo de ello na to se ne razumem
entender de burlas razumeti šalo
entender de caballos razumeti se na konje
entender en a/c ukvarjati se s čim, spoznati se na kaj
entiendo por ello que pod tem razumem, da
dar a entender a. a uno dati komu kaj razumeti
a mi entender, en mi entender a lo que entiendo (yo) po mojem mnenju
según mi leal saber y entender po mojem najboljšem znanju in vesti
entenderse razumeti se, sporazumeti se
entenderse bien dobro se razumeti
entenderse con alg. dogovoriti se s kom
eso no se entiende conmigo to se me ne tiče
entenderse con una mujer imeti (ljubezensko) razmerje z neko žensko
entenderse por señas s kretnjami se sporazumeti
eso se entiende por sí mismo to se samo po sebi razume
cada uno se entiende vsak ve, kje ga čevelj žuli
¡cómo se entiende! kaj se pravi to? kako to?
¡yo me entiendo! že vem, kako in kaj

entente [ɑ̃tɑ̃t] féminin razumevanje; sporazum, dogovor; commerce pogodba; poravnava

entente sur les prix dogovor o cenah
mot masculin à double entente dvoumna beseda
arriver, parvenir à une entente priti do sporazuma
avoir l'entente de quelque chose razumeti se na kaj
conclure des ententes commerciales skleniti trgovske pogodbe

enthusiasm [inɵjú:ziæzm] samostalnik (for za koga; over za kaj)
navdušenje, zanos

entrare

A) v. intr. (pres. entro)

1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se

5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi

entreprendre* [-prɑ̃drə] verbe transitif lotiti se, začeti; prevzeti (posel); sprožiti (vojno)

entreprendre de skušati, truditi se
entreprendre la construction d'un pont začeti z gradnjo mostu
entreprendre quelqu'un lotiti se, jeziti, dražiti koga (z vprašanji, prošnjami itd.)
entreprendre quelqu'un sur quelque chose začeti s kom razgovor o čem
entreprendre une jemme skušati si osvojiti žensko
entreprendre de se justifier skušati se opravičiti
entreprendre des vols de reconnaissance izvesti izvidniške polete
verbe intransitif: entreprendre sur quelque chose posegati, vtikati se v kaj; napasti, ogrožati kaj
on entreprend sur notre indépendance ogrožajo našo neodvisnost
entreprendre sur les droits de quelqu'un posegati v pravice kake osebe
entreprendre contre la vie de quelqu'un streči komu po življenju

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem

entrust [intrʌ́st] prehodni glagol (to komu; with kaj)
zaupati, poveriti, zadolžiti

entusiasmo m navdušenje, zanos:
destare entusiasmo navdušiti
provare entusiasmo per qcs. navduševati se za kaj
una persona facile agli entusiasmi navdušljiva oseba

ēnucleō -āre -āvī -ātum (ē in nucleus)

1. izkoščičiti: oliva enucleata Plin. Val., enucleatae bacae iuniperi Marc.

2. pren. razjasniti (razjasnjevati), razložiti (razlagati): rem Ci., ista omnia Gell.; occ. skrbno izbrati, nadrobno razpravljati kaj: acu quaedam enucleata argumenta Ci. izmodrovani, non enucleata suffragia Ci. ne s previdnim izborom, ne iz golega prepričanja oddani glasovi, haec nunc enucleare non ita necesse est Ci.; pt. pf. subst. neutr. pl.: ex diversis auctoribus enucleata collegi Veg. cvet. — Adj. pt. pf. ēnucleātus 3, adv. -ē, jasen in preprost, trezen: genus (dicendi) enucleatum Ci., est enim plenius quam hoc enucleatum (genus) Ci., enucleate facere Ci., enucleate disputant Stoici Ci.; adv. komp. ēnucleātius: Aug., Cass., superl. ēnucleātissimē: Aug.

envidiar zavidati (por za), biti nevoščljiv, ne privoščiti; goreče želeti

envidiar a/c a alg. komu kaj zavidati

envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
crever, sécher d'envie pokati od zavisti
faire envie zbuditi željo, poželenje
cette voiture me fait envie želim si ta avto
faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
passer son envie zadovoljiti svojo željo
porter envie à quelqu'un zavidati komu
l'envie me prend (de) zahoče se mi
mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom

envier [ɑ̃vje] verbe transitif zavidati (quelqu'un koga, quelque chose à quelqu'un komu kaj); ne privoščiti; (s hrepenenjem, hrepeneče) želeti, koprneti (quelque chose po čem)

ne pas envier quelque chose à quelqu'un privoščiti komu kaj
je n'ai rien à vous envier nimam vam kaj zavidati
envier les autres druge zavidati
tout le monde l'envie vsi ga zavidajo

envoyer* [ɑ̃vwaje] verbe transitif (od)poslati; delegirati (osebo); vreči, zalučati (kamen); pripeljati (zaušnico, udarec); sprožiti (strel); iztezati (veje)

s'envoyer pošiljati si; populaire privoščiti si ga (žganja); zmakniti (kaj), vulgairement krasti
envoyer son adversaire au tapis pour le compte (boksanje) položiti nasprotnika na tla za štetje (do 10)
envoyer par chemin de fer, par la poste poslati po železnici, po pošti
envoyer chercher quelque chose poslati po kaj
ne pas l'envoyer dire brezobzirno povedati svoje mnenje
envoyer quelque chose à la figure de quelqu'un komu v obraz kaj reči
envoyer quelqu'un à la mort poslati koga v smrt
envoyer en permission, en prison poslati na dopust, v ječo
envoyer quelqu'un promener, paître, coucher, à tous les diables poslati koga k vragu, odgnati, spoditi koga
s'envoyer tout le travail (populaire) naprtiti si (z nevoljo) vse delo
envoyer valser, dinguer quelque chose (s silo) kaj podreti, zrušiti
s'envoyer un verre de vin (populaire) privoščiti si kozarec vina
envoyer à vue poslati na ogled

eō² -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

2. iti kam
a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

3. occ. (voj.)
a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

II. pren. (o stvareh)

1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

6.
a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.

épargner [eparnje] verbe transitif varčevati, prihraniti; prizanašati, prizanesti (quelque chose à quelqu'un komu s čim)

ne pas épargner sa peine nobenega truda se ne bati
ne rien épargner vse poskusiti
s'épargner quelque chose prihraniti si kaj
épargner des captifs prizanesti ujetnikom, pustiti jim življenje
pas un otage n'a été épargné niti enemu talcu ni bilo prizaneseno
épargnez-moi cette honte prizanesite mi s to sramoto!

épate [epat] féminin blufiranje

faire de l'épate (familier) blufirati
le faire à l'épate napraviti kaj prizadevaje si za efekt

épaule [epol] féminin rama, pleče; ladijski nos

avoir les épaules carrées, être carré des épaules biti plečat
avoir, porter sur ses épaules quelqu'un (figuré) imeti koga, kaj na vratu
avoir la tête sur les épaules biti pameten
en avoir par-dessus les épaules (figuré) imeti čez glavo česa, biti sit, naveličan česa
changer son fusil d'épaule (figuré) presedlati
donner une tape sur l'épaule potrepljati po rami
donner un coup d'épaule upreti se z ramo; pomagati (à quelqu'un komu)
faire quelque chose pardessus l'épaule mimogrede, po strani kaj narediti
faire toucher les épaules zrušiti nasprotnika na tla, tako da se z rameni dotakne tal
hausser, lever, secouer les épaules skomizgniti z rameni
plier, baisser les épaules (potrpežljivo) se vdati v usodo
regarder quelqu'un par-dessus l'épaule zviška na koga gledati
la responsabilité pèse, repose sur ses épaules odgovornost leži, počiva na njegovih ramenih