Franja

žéja soif ženski spol

pekoča žeja soif ardente
delati, povzročati žejo donner soif
pogasiti si žejo apaiser (ali étancher) sa soif, se désaltérer
umirati od žeje mourir de soif

žéja sed f (tudi fig, po de)

žgoča žeja sed f ardiente
delati, povzročati žejo dar sed, excitar la sed
pogasiti si žejo apagar (ali matar) la sed
umirati od žeje arder, morirse de sed
umreti od žeje morir de sed

žep¹ [ê] moški spol (-a …) die Tasche (hlačni Hosentasche, notranji Innentasche, plašča/plaščni Manteltasche, prsni Brusttasche, zgibani Falztasche, zunanji Außentasche, na jopiču/suknjiču Jackentasche, na krilu Rocktasche, na telovniku Westentasche)
vsebina žepa/žepov der Tascheninhalt
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
izprazniti žepe die Taschen leeren
napolniti si žepe die Taschen füllen, nabasati: sich die Taschen [vollstopfen] voll stopfen
dati/vtakniti v žep einstecken, komu drugemu: zustecken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
vtakniti v žep einstreichen, in die Tasche stecken (tudi figurativno)
iz žepa aus der Tasche
plačati iz lastnega žepa aus der eigenen Tasche bezahlen
zvabiti/vleči denar iz žepa komu (jemandem) das Geld aus der Tasche locken/ziehen
v žepu in der Tasche
imeti v žepu in der Tasche haben (tudi figurativno)
delati za svoj žep in die eigene Tasche wirtschaften

žép bolsillo m

iz žepa vzeti sacar del bolsillo
za lasten žep delati trabajar para su bolsillo
to imam v malem žepu fam lo tengo en el bolsillo
imeti (varno) v žepu tener en el bolsillo
plačati kaj iz lastnega žepa pagar de su bolsillo a/c
vtakniti v žep meter en el bolsillo (tudi fig)

žèp poche ženski spol

hlačni žep poche (de pantalon, de culotte), popularno profonde ženski spol
žep v telovniku poche de gilet
žep za uro gousset moški spol
izprazniti žepe vider les poches
plačati iz lastnega žepa payer de sa poche, familiarno en être de sa poche
polniti si žepe remplir ses poches
stlačiti v žep fourrer dans la poche
vtakniti v žep mettre dans sa poche (ali en poche), empocher quelque chose, familiarno mettre quelque chose dans sa profonde
za lasten žep delati (familiarno) travailler pour sa poche

žèp (žêpa) m

1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
hlačni žep tasca dei calzoni
notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

2. voj. sacca:
delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
veznični žep fornice congiuntivale

4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
globoko seči v žep pagare caro
držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
imeti plitev žep avere pochi soldi

žȉla ž
1. anat. žila: arterijama zovu se sve -e koje vode krv iz srca, a venama -e kojima se krv vraća natrag u srce; krv struji po -ama; ovapnjenje krvnih žila
2. mišična kita: vratna, petna žila
3. korenina: posrću preko žila i kamenja na šumskoj stazi
4. vodna, rudna žila: vodna, rudna žila
5. bikovka: udarac volovskom -om
6. raditi iz petnih žila delati na vse pretege

žȉto s, mn. žìta, rod. žítā
1. žito: jaro, ozimo žito; strno žito
2. kuhana pšenica, ki jo jedo na sedmini ali slavi
3. proso
4. raditi nešto ispod -a delati kaj zahrbtno, na skrivnem

žívčen des nerfs ; (razdražljiv) nerveux, qui a les nerfs fragiles (ali irritables)

živčno bolan malade des nerfs, neurasthénique, névropathe, névrosé
živčni bolnik névropathe moški spol, névrosé moški spol
živčni napad attaque ženski spol de nerfs
živčni človek (homme) nerveux moški spol, énervé moški spol
živčna bolezen maladie ženski spol des nerfs, affection nerveuse, neurasthénie ženski spol, névropathie ženski spol, névrose ženski spol
živčni šok choc nerveux, secousse nerveuse
živčni sistem système nerveux, (vegetativni) système neurovégétatif
biti živčen avoir mal aux nerfs, être atteint de nervosité, montrer de la nervosité, être nerveux (ali énervé)
delati, narediti živčnega faire mal aux nerfs, rendre nerveux, énerver

žívčen de nervios; nervioso ; (razdražljiv) de nervios irritables ; med neurasténico

živčno bolan neurótico
živčni bolnik neurasténico m, neurópata m
živčni napad ataque m de nervios
živčen človek, živčnež manojo m de nervios
živčna bolezen neuropatía f, afección f nerviosa
živčna bolečina neuralgia f
živčni šok ataque m (ali shock m) nervioso
živčna depresija depresión f nerviosa
živčni kolaps colapso m nervioso
živčni sistem sistema m nervioso, (vegetativni) sistema neurovegetativo
biti (postati) živčen estar (ponerse) nervioso
delati, narediti živčnega poner nervioso

živína cattle, livestock; figurativno brute

klavna živína fat stock, beef cattle
plemenska živína breeding cattle
rogata živína horned cattle
tovorna živína beast of burden, pack animal
vprežna živína draught animals
reja živíne stockbreeding, cattle breeding, cattle rearing, cattle raising
rejec živíne stockbreeder, stock farmer, cattleman, stockman
gonjač živíne drover, cattleman
tat živíne cattle thief, rustler
hrana, krma za živíno feed, fodder, cattle food
hlev za živíno cowshed, cattle shed, VB (redko) byre
trgovec z živíno cattle dealer, stockdealer
staja za živíno cattle pen
delati kot črna živína to work like a Trojan, to work one's fingers to the bone
on je »visoka živín« (figurativno) žargon he is a big shot (ali big noise, big wheel, big gun, big chief, big cheese, bigwig); he is somebody (ali a personage, a personality, a VIP); (v vojski) he is a brass hat

živínče (-eta) n

1. animale domestico (vitello, giovenca, puledro):
pren. delati kot živinče faticare come una bestia
vprežno živinče animale da tiro

2. uomo da fatica

3. pren. (nasilen, surov človek) bestia, bruto

4. pren. pezzo grosso, pezzo da novanta

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἀνα-παύω, ion. ἀμ-παύω I. act. 1. storim, da kdo neha, konča; odvračam koga od česa, oviram koga, τινά τινος; χειμὼν ἀνέπαυσε ἔργων zima je povzročila, da so ljudje nehali delati. 2. dam počitek, pustim (komu), da se oddahne, στράτευμα ustavim (od časa do časa), πλάνου oprostim, rešim, σῶμα krepim, poživljam, ἐμαυτόν odpočijem se, βοήν končam. II. med. 1. neham τινός, počivam, počijem si, odpočijem se, στράτευμα se ustavi, počiva; πόλεμος ἀναπέπαυται vojna je končana; διανοίας odstopim od, opustim misel. 2. mirujem, grem k počitku, spim, imam mir, umirim se.

ἀντι-ποιέω 1. act. obratno storim tudi jaz, zopet storim (izvršim) τί, τινά τι, povračujem, ἀντ' εὖ ποιεῖν zopet dobro delati. 2. med. a) prizadevam si, težim za τινός, ἀρετῆς za odliko hrabrosti; πόλεως polastim se mesta; b) odrekam komu kaj, izpodbijam komu kaj τινί τινος, ἀρχῆς; c) tekmujem s kom v čem τινὶ περὶ ἀνδραγαθίας.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπο-διδρᾱ́σκω, ion. -διδρήσκω [fut. ἀποδρᾱ́σομαι, aor. ἀπέδρᾱν, 3. pl. poet. ἀπέδρᾰν, ion. ἀπέδρην, inf. ἀποδρῆναι, pf. ἀποδέδρᾱκα] 1. pobegnem, utečem, proč bežim, εἰς τὸ μὴ ποιεῖν odtegnem se delu, neham delati. 2. izgubim se, izginem (skrivaj) τινά.

ἀπο-κάμνω utrudim se, opuščam kaj radi utrujenosti τί; s pt. naveličam se, kaj delati.

ἀ-σπούδαστος 2 (σπουδάζω) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; σπουδάζω ἀσπούδαστα hitim z nesrečno vnemo, σπεύδω ἀσπούδαστα pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel.

αὐτο-κράτωρ, ορος, ὁ, ἡ (κρατέω) sam svoj (neomejen) gospodar, samostojen, neodvisen; samodržec, samovladar; αὐτοκράτωρ πάντα διατίθημι uredim vse po svoji volji; μάχη kjer sme vsak po svoji glavi delati, brez poveljstva; στρατηγός vrhovni poveljnik.