Franja

žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
žoga za rugby palla ovale
žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
brcati, nabijati žogo giocare al pallone
poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
ubraniti žogo parare
zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
zadrževati žogo fare melina
rezana žoga palla tagliata
sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro

žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)

A) imperf., perf.

1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
veselo žvižgati fischiettare allegramente
lokomotiva žvižga la lomotiva fischia

2. fischiare, sibilare:
krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie

B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene

žvížgati silbar ; (veter, izstrelki) silbar ; (v gledališču) silbar, pitar

njegovo premoženje je šlo rakom žvižgat su fortuna se la ha llevado la trampa
pojdi rakom žvižgat! ¡vete al diablo!
žvižgati melodijo silbar una melodía
(se po)žvižgam na to (fig) fam me importa un pito eso; de eso me río yo

ἀλ-δαίνω [Et. iz kor. al-, lat. alo, ere; altus, dorastel, visok; nem. alt, dorastel, star; gršk. sor. še ἀλ-θαίνω, ἄλ-θω zdravim, ἄλ-θομαι rastem, zdravim. – Obli. aor. ἤλδανον]. ep. poet. krepim, jačim, pospešujem (v rasti).

ἀ-λείφω [Et. iz kor. leip, "(s tolščo) mazati"; gršk. λίπος tolšča, λιπαρός tolst, λιπαρής prilepljen, trajen, λιπαρέω vztrajam, ἀλείφω mazilim, ἀλοιφή mazilo, slov. sor. lep (prv. pom. tolst, debel), pri-lep-iti; nem. bleiben (iz stvn. bi-liban = kleben bleiben). – Obl. fut. ἀλείψω, -ομαι; aor. ἤλειψα, -άμην (ep. ἀλ-) pf. act. ἀλήλιφα, pass. ἀλήλιμμαι, aor. pass. ἠλείφθην] (na)mažem, mazilim; pass. mazilim se.

ἀλέω [Et. iz kor. al-, ἄλευρον iz ἄλε-Ϝρο-ν. – Obl. aor. ἤλεσα, ep. ἄλεσσα, pass. pf. ἀληλε(σ)μένος] meljem, σῖτος ἀληλεσμένος moka.

νεᾱλής 2 [Et. νέος + kor. al; gl. ἀλδαίνω] mlad, čvrst, močen, čil.