perút, perutníca aile ženski spol ; (ključa) panneton moški spol (de clé) ; (svedra) arête ženski spol coupante, coupant moški spol , coupe ženski spol
razpon peruti envergure ženski spol des ailes
udarec s perutjo coup moški spol d'aile
peruti pristriči rogner les ailes à (tudi figurativno)
kriliti, plahutati, udarjati s perutmi battre des ailes
Zadetki iskanja
- perút (-i) f
1. zool. ala (pl. ali); piuma:
razprostirati peruti essere sulle ali
mahati, udarjati s perutmi sbattere le ali
pren. prepuščati se perutim domišljije abbandonarsi ai voli della fantasia
2. (kar je takim organom podobno) ala:
peruti vetrnice pale del mulino a vento
peruti fraka falde della marsina
3. nareč. grad. (napušč) cornicione del tetto
4. star. (brada ključa) ingegno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kot bi ga peruti nosile come avesse le ali
dati peruti dare l'aire, le ali ai piedi
pristriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
vzeti koga pod peruti difendere qcn., prendere qcn. sotto la propria protezione - perút ala f
razpon peruti envergadura f
udarec s perutjo aletazo m, aleteo m
peruti dati komu (fig) dar alas a alg
pristríči komu peruti (fig) cortar a alg las alas
udarjati s perutmi batir las alas, aletear - perutninarstvo samostalnik
(dejavnost) ▸ baromfitenyésztésukvarjati se s perutninarstvom ▸ baromfitenyésztéssel foglalkozikrazvoj perutninarstva ▸ baromfitenyésztés fejlődése - perzijski jezik stalna zveza
(jezik) ▸ perzsa nyelv
V Iranu je uradni perzijski jezik oziroma farsi, v osnovno šolo pa gredo otroci s šestimi leti in traja šest let. ▸ Iránban a perzsa, illetve a fárszi a hivatalos nyelv, a gyermekek pedig hatéves korukban kezdik látogatni az általános iskolát, amely hat évig tart.
Besede tarifa , algebra in zenit so arabskega izvora, medtem ko ček , pomaranča in kaviar prihajajo iz perzijskega jezika farsi. ▸ A tarifa, az algebra és a zenit szavak arab eredetűek, míg a csekk, a narancs és a kaviár a perzsa fárszi nyelvből származik.
Sopomenke: perzijščina - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - pes|ek1 [é] moški spol (-ka …) der Sand
grobi pes (gramoz) der Grobsand, der Splitt, der Schotter, die Beschotterung
grobi pesek s katranom der Rollsplitt
Sand- (filtrirni Filtersand, livarski Formsand, morski Seesand, za modele Modellsand, za posipavanje Streusand, rečni [Flußsand] Flusssand, sveži Grünsand)
geografija živi pes der Treibsand, die Wanderdüne
… peska Sand-
(kup der Sandhaufen, morje das Sandmeer, lovilnik der Sandfang, plast die Sandschicht, stroj za posipanje der Sandstreuer, Splittstreuer, vreča der Sandsack, vrsta die Sandart)
tehnika litje v pesek der [Sandguß] Sandguss
geografija nanašati/naplavljati pesek reka: aufschottern, aufsanden, ansanden
napolniti se s peskom geografija versanden
posuti s pesom gradbeništvo, arhitektura (be)schottern, (be)sanden, aufschottern, aufsanden
posut s peskom besandet
zaboj s peskom der Sandkasten
figurativno metati pesek v oči komu (jemandem) Sand in die Augen streuen
metanje peska v oči die Augenwischerei
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken (wie der Vogel Strauß)
nečesa je kot peska wie Sand am Meer - pések sand
fin pések fine sand
kup péska a heap of sand
plast péska a layer of sand
zaboj za pések sandbox
grad iz péska (na plaži) sandcastle
trosilec péska (pri lokomotivi) sander
zrno péska grain of sand
vreča péska sandbag
živ pések quicksand, shifting sands pl, (sipina) syrtis
zgrajen na pésku built on sand
graditi na pésku (figurativno) to build on sand, to plough the sands, to rely on a broken reed
to je samo pések v oči (figurativno) that's pure eyewash
nasuti komu pések v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes, to hoodwink someone, to bamboozle someone
posuti s péskom to sand, to strew with sand
zasuti s péskom, zakopati v to sand - pések sable moški spol ; (peščenec) grès moški spol
pesek za (livarska) jedra sable à noyaux
debel pesek (pomešan s kamenčki) gravier moški spol
droben pesek sablon moški spol
gradbeni, morski, rečni, zlati, živi pesek sable à mortier, marin, de rivière, aurifère, mouvant
ledvični (žolčni) pesek medicina calcul moški spol rénal (biliaire)
livarski pesek sable de moulage (ali à mouler, à moules)
graditi, zidati na pesku bâtir (ali édifier) sur le sable
nasuti, natrositi peska komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
očistiti s peskom sablonner
pokriti, posuti s peskom poti na vrtu sabler les allées d'un jardin
živeč v pesku arénicole - pések (-ska)
1. m sabbia, rena, arena:
posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
geogr. živi pesek sabbie mobili
naplavinski pesek sabbie alluvionali
imeti denarja kot peska avere soldi a palate
pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
pren. graditi (kaj)
na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia
2. med.
ledvični pesek sabbia renale
3. metal.
livarski pesek sabbia per formatura
steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
zlatonosni pesek sabbia aurifera - pések arena f
kup peska montón m de arena
ledvični (žolčni) pesek (med) arenilla f renal (biliar)
živ pesek arena movediza
nasuti peska v oči komu (fig) deslumbrar a alg, meter a alg los dedos por los ojos, engañar a alg con falsas apariencias, embaucar a alg
nasesti na pesek (o ladji) encallar
posuti s peskom enarenar
zidati na pesek (fig) edificar sobre (ali fundar en) arena - pes|em1 [é] ženski spol (-mi …)
1. zapeta, za petje: das Lied (tudi glasba), (samospev) das Lied, die Liedform
glasba pesem brez besed Lied ohne Worte
(borbena Kampflied, božična Weihnachtslied, cerkvena Kirchenlied, domačijska Heimatlied, ljubezenska Liebeslied, ljudska/narodna Volkslied, lovska Jägerlied, Jagdlied, mornarska Seemannslied, iz pesmarice Gesangbuchlied, predic Spinnerlied, za otroke Kinderlied, šaljiva Scherzlied, študentovska Studentenlied, umetna Kunstlied, vagantska Vagantenlied, vojaška Soldatenlied, religija vstopna Eingangslied, zahvalna Danklied)
pesmi množina die Lieder, das Liedgut
sejmarske pesmi množina der Bänkelsang
kot pesem liedhaft
… pesmi Lied-, Lieder-
(besedilo der Liedtext, rokopis die Liederhandschrift, večer der Liederabend, zbirka die Liedersammlung, der Liederschatz)
s pesmijo se boriti proti strahu ipd.: ansingen gegen
2. (petje) der Gesang
|
figurativno stara pesem eine alte Geschichte, das alte Lied
vedno ista pesem immer wieder das alte Lied - pésem (stihi) lyric, poem, a piece of poetry; (za petje) song, lay; (pivska) drinking song; (v krogu) round, catch; (napev) air, tune, melody
pésem za več glasov glasba part-song
cerkvena pésem hymn
črnska duhovna pésem spiritual, Negro spiritual
božična pésem Christmas carol
epska pésem epic
lirska pésem lyric
pésem s petimi kiticami a poem of five verses
labodja pésem swansong, the song of the dying swan
pobožne, duhovne pésmi hymns pl, spiritual songs pl
priljubljena pésem (popevka) (šlager)
v modi hit
narodna, ljudska pésem folk song; popular song, traditional song
visoka pésem (Salomonova) Canticle of Canticles, Song of Songs
zbirka pésmi collection of poems, anthology
otroška pésem nursery rhyme
to je vedno ista pésem (figurativno) it's always the same old story - peskanj|e [é] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura (posipanje s peskom) das Sanden, besanden, das Beschottern, die Beschotterung; čiščenje: tehnika das Sandstrahlen
- péskanje
čistiti s peskanjem décaper au jet de sable - peska|ti [é] (-m) (posuti s peskom) sanden, absanden, besanden, z grobim: schottern; proti poledici: streuen; tehnika abstrahlen, sandstrahlen, z ognjem: flammstrahlen
- pésniški poetical; poetic
pésniška dela poetical works pl
pésniška duša a poetic mind
pésniški jezik poetical language
pésniško nadarjen poetically inclined
pésniška oblika poetic form
pésniška svoboda poetic licence
pésniška umetnost the art of poetry, the poetic art, poetics pl (s konstr. v sg)
pésniško prikazati, proslavljati to poeticize, to poetize - pest [é] ženski spol (-i …) die Faust
velik kot pest faustgroß
pravica pesti das Faustrecht
na lastno pest auf eigene Faust, brez drugih: im Alleingang, (samovoljno) eigenmächtig
stisniti roko v pest (die Hand) ballen, die Faust ballen
figurativno dobiti v pest zu fassen/packen kriegen, in die Hände bekommen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
pesti množina die Fäuste
figurativno tiščati pesti za koga (jemandem) den Daumen drücken
s pestjo mit der Faust
obramba s pestjo šport die Faustabwehr
udarec s pestjo šport der Fausthieb, der Haken
figurativno udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
žoganje s pestmi šport das Faustballspiel
s stisnjenimi pestmi mit geballten Fäusten - pést fist
polna pést a handful, a fistful
stisnjena pést clenched (ali closed) fist
na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
pravica, pravo pésti club law, fist law
boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
groziti s péstjó to shake one's fist at someone
imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
udariti koga s péstjo to give someone a punch
borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
stisniti pésti to clench one's fists - pést poing moški spol ; poigne ženski spol ; (polna) poignée ženski spol
udarec s pestjo coup moški spol de poing
z železno pestjo avec une main de fer
biti se s pestmi se battre à coups de poings
groziti komu s pestjo montrer le poing à quelqu'un, menacer quelqu'un du poing
imeti železno pest avoir une poigne de fer
smejati se v pest rire dans sa barbe
stisniti pesti serrer (ali fermer) les poings