Franja

cesarski pridevnik
1. (o cesarju) ▸ császáriPovezane iztočnice: cesarsko veličanstvo

2. (o cesarstvu) ▸ császári

cēssātiō -ōnis, f (cēssāre)

1. obotavljanje, odlašanje, kasnost: Pl., furtum cessationis quaerere Q. Ci. in Ci. ep. nalašč kasneti; jur. kaznivo obotavljanje, kazniva zakasnelost: Dig.

2. occ. brezdelnost, brezposelnost, praznovanje: Epicurus... nihil cessatione melius existimat Ci., legationem... ista oratio postulat aut eiusmodi quampiam cessationem Ci.; poseb. prodajanje zijal namesto kakega dejanja: Arn.; pren. (o stvareh)
a) mirovanje: Gell.
b) počivanje polja: Col.

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

cestni promet moški spol der Straßenverkehr
ogrožanje cestnega prometa die Straßenverkehrsgefährdung
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung, das Straßenverkehrsgesetz (StVG)

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

cēveō -ēre

1. pri spolnem odnosu gibati, vrteti zadnjico (o moškem, prim. crīsō): Pl. ap. Non., Mart., Iuv.

2. pren. (kakor pes) vrtorepiti, dobrikati se, prilizovati se: Pers.

Cézar César m

ali Cezar, ali nič o César o nada

Chaereās -ae, m (Χαιρέας) Hajrea, gr. nom. propr.; poseb.

1. gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

2. kipar v času Aleksandra Vel.: Vitr., Plin.

chanter [šɑ̃te] verbe intransitif peti, prepevati; žvrgoleti; šumeti, žuboreti; škripati (vrata); verbe transitif opevati; hvaliti, slaviti; familier povedati, pripovedovati; populaire ovaditi, izdati

faire chanter quelqu'un izsiljevati koga
chanter en duo, en quattuor peti v duetu, v kvartetu
chanter à livre ouvert, à première vue iz not peti, brez predhodne priprave
chanter juste, faux pravilno, napačno peti
chanter pouilles à quelqu'un grditi, opsovati koga
chanter à pleins poumons, à pleine voix, à tue-tête na ves glas, na vse grlo peti
chanter victoire vpiti hurá
chanter dans un chœur, une chorale peti v zboru, v pevskem društvu
que me chantez-vous là? (familier) kaj mi pripovedujete tu?
chanter! es louanges de quelqu'un zelo pohvalno govoriti o kom, hvalo komu peti
si cela (ça) vous chante če vas to veseli
comme ça vous chante kot, kakor imate rajši
c'est comme si on chantait (familier) je, kot da bi v veter govoril
je te ferai chanter sur un autre ton te bom naučil, da boš druge strune ubral
il faut qu'il chante sur un autre ton (figuré) mora se spremeniti
il chante toujours la même chanson vedno isto (pesem) goni

chapeau [šapo] masculin klobuk; technique pokrov; (krušna) skorja; kratek odstavek, ki uvaja kak članek

chapeau bas! klobuk dol! (v spoštovanju)
brosse féminin, carton masculin à chapeau krtača, škatla za klobuk
chapeau d'homme, de femme moški, ženski klobuk
chapeau de feutre, de paille, haut de forme mehak klobuk, slamnik, cilinder
chapeau chinois glasbilo, sestavljeno iz bakrenega klobuka s kraguljčki
chapeau melon trd klobuk, polcilinder
coup masculin de chapeau pozdrav z odkritjem klobuka; komu izkazano spoštovanje
(populaire) en baver des ronds de chapeau zelo se čuditi, zelo občudovati
donner un coup de chapeau à quelqu'un odkriti se komu
enfoncer son chapeau potisniti si klobuk globoko v čelo
mettre son chapeau pokriti se
gorder, enlever (ali: ôter) son chapeau obdržati klobuk na glavi, sneti z glave klobuk
mettre son chapeau de travers (figuré) postrani si dati klobuk na glavo
parler, saluer chapeau bas govoriti, pozdraviti z veliko spoštljivostjo, s klobukom v roki
recevoir le chapeau postati kardinal (o škofu)
tirer son chapeau à quelqu'un odkriti se komu, priznati mu zasluge
travailler du chapeau (familier) biti nor

chapurr(e)ar lomiti (jezik); govoriti spakedran jezik; mešati (tekočine)

chapurr(e)o el español lomim španščino

charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti

cheveu [šəvö] masculin las; razpoka (v porcelanu)

à un cheveu za las, za širino lasu
en cheveux brez klobuka (o ženski), razoglav
cheveus d'ange girlande na božičnem drevesu; tanki rezanci; vložene limonine lupine
cheveux de Vénus (botanique) Marijini lasci
cheveu d'or zlat rob (na porcelanu)
brosse féminin à cheveux ščetka za lase
chute féminin des cheveux izpadanje las
épingle féminin à cheveux lasnica
faux cheveux nepravi lasje
s'arracher les cheveux lase si puliti
avoir mal aux cheveux imeti »mačka«, biti skrokan
couper, fendre les cheveux en quatre (figuré) dlake cepiti
défaire, couper, teindre les cheveux razpustiti, ostriči, barvati lase
cela fait dresser les cheveux človeku se naježijo lasje ob tem
ne pas se faire des cheveux (blancs) ne si delati sivih las
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
porter les cheveux courts, longs nositi kratke, dolge lase
se prendre aux cheveux skočiti si v lase, biti si v laseh
saisir l'occasion aux cheveux zgrabiti za priložnost
ne tenir qu'à un cheveu viseti na nitki, za las manjkati
ne pas toucher un cheveu à quelqu'un niti lasu komu ne skriviti
toucher un cheveu de la tête de quelqu'un (figuré) samo malo se koga dotakniti, povzročiti mu najmanjšo možno škodo
tiré par les cheveux za lase privlečen
tirer par les cheveux zlasati
il va y trouver un cheveu občutil bo veliko razliko v svojo škodo
cela vient, arrive comme un cheveu sur la soupe (familier) to pride ob nepravem času, to je popolnoma neumestno
il y a un cheveu! (populaire) stvar ne gre gladko!

chew¹ [čú:] prehodni glagol & neprehodni glagol
žvečiti, prežvekovati
figurativno (on, upon, over o) razmišljati, premišljevati, razglabljati

to chew the cud prežvekovati
ameriško, sleng to chew the rag (ali fat) čvekati, gobezdati, česnati
to chew up nahruliti
to bite off more than one can chew lotiti se naloge, ki je ne zmoremo

chiacchiera f

1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
a chiacchiere z besedami
poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
è tutta una chiacchiera! to ni res!

3. zgovornost, namazan jezik:
ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan

chiaro

A) agg.

1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme

2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda

4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

B) m

1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo

chiffon [šifɔ̃] masculin krpa, cunja; (= chiffon de papier) kos umazanega in zmečkanega papirja; (péjoratif)

chiffon de papier (figuré) pogodba brez vrednosti, krpa papirja
chiffon à poussière krpa za brisanje prahu
parler chiffons, s'occuper de chiffons (familier) govoriti o modi, ukvarjati se z modo, z ženskimi oblekami

chignon [šinjɔ̃] masculin vozel (las)

se crêper le chignon (figuré) biti si v laseh (o ženskah)

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

chiuso

A) agg.

1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo

2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

B) avv. nejasno, nerazumljivo

C) m

1. zaprt, ograjen prostor

2. obor

3. neprezračen prostor