Franja

absinthiātus 3 (absinthium) s pelinom pomešan (pripravljen): Sen. rh.; subst. absinthiātum -ī, n pelinovec: Pall. — Soobl.: Lamp. absentātum (ali absinthātum) -ī, n.

absinthītēs -ae, m (gr. ἀψινϑίτης, sc. οἶνος) s pelinom pripravljeno vino, pelinovec: vinum Col., Plin.

absinthium (apsinthium) -iī, n (gr. ἀψίνϑιον) pelin: Pl., Ca., Varr., Col., Plin., Cels.; pl.: cāna O. (po barvi), tristia O. ali taetra Lucr. (po okusu); pren. grenkoba, gorjupina (naspr. mel): Q. — Soobl. absinthius -iī, m: Varr. ap. Non.

absintio moški spol absint, pelinkovec

absis (apsis, hapsis) -īdis, acc. -īda, f (gr. ἀψίς)

1. zaokroženost, obok; mat. krožni odsek: Veg., cubiculum in absida curvatum Plin. iun. soba eliptične oblike; met. kor v krščanskih cerkvah: Eccl.

2. astr. absides krožni tir, krožna pot planetov: Plin.; summa absis Plin. apogej.

3. obla, globoka posoda, skleda: Ulp. (Dig.).

absistō -ere -stitī

1. odstopiti (odstopati), oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se; abs.: Pl., miles abstitit T., absistit imago Sil. izgine poseb. voj. umakniti (umikati) se: nec absistens nec congrediens L., tandem abstiterunt L. Od kod? z abl.: limine, luco V.; s praep.: ab signis C., ab sole Plin. (o planetu); pesn.: ab ore scintillae absistunt V. oči se iskrijo.

2. pren. odstopiti (odstopati) od česa, (od)nehati, opustiti (opuščati) kaj; abs.: Nisus: absistamus, ait V., ne absiste V., nec . . . ille (Piso) abstitit T. ni odstopil; z inf.: haud absisto petere L., absiste moveri V.; z abl.: magistratu, conatu, incepto, obsidione L., bello L., H., Cu., T. ali ferro V., spe L. nehati upati, izgubiti upanje, sequendo L.; brezos.: bello absistitur L.

¡ábsit! latinsko, domače bog ne daj!

absitus 3 stranski, oddaljen: Eccl.

absitzen^* odsedeti; vom Pferd, Fahrrad: skočiti z, razjahati; einen Sessel: zguliti

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolūbilis -e (absolvere) = absolvendus: Ambr.

absolucij|a ženski spol (-e …) die Absolution

absolucíja ž (lat. absolutio) apsolucija, odrješenje od grijeha, odrešenje od greha, oproštenje

absolúcija religija absolution; pravo acquittal

absolúcija (-e) f rel. (odveza) assoluzione:
dati, dobiti absolucijo dare, ricevere l'assoluzione

absolución ženski spol odveza, odpuščanje, oprostitev

absolument [-lümɑ̃] adverbe neomejeno, brezpogojno; popolnoma

absolument rien popolnoma nič
je veux absolument le voir brezpogojno ga hočem videti
c'est absolument faux to je popolnoma napačno
c'est absolument défendu to je strogo prepovedano
refuser absolument gladko odbiti

absolut, absolut absoluten

absolut moški spol (-a …) das Absolut, das Absolute

Absolut, Absolut, das, absolut