Franja

desmentir [-ie/i-] na laž postaviti, demantirati, zanikati, ovreči, za napačno proglasiti; ne se skladati, s prave poti kreniti

desmentir su cuna zatajiti svojo dobro vzgojo
desmentir las sospechas odstraniti sum
desmentirse nasprotovati si

désodorisant, e [dezɔdərizɑ̃, t] adjectif odstranjujoč neprijeten vonj; masculin sredstvo za od-stranjevanje neprijetnega vonja

dessilatore m agr. naprava za spravljanje iz silosa

dessous-de-bras [-dəbra] masculin, invariable pótnica, vložek (všivek) za znoj

dessous-de-plat [-dəpla] masculin, invariable podstavek za sklede, za krožnike

dessus-de-plat [-dəpla] masculin, invariable pokrov za skledo, za krožnik

destilárna ž destilana, prostorija s uređajima za destilaciju

dēstinō -āre -āvī -ātum (dē in *stanāre iz stāre; prim. gr. στανύω, ἱστάνω postavljam, sl. stan)

I. „trdno postaviti“, od tod pritrditi (pritrjati), privez(ov)ati: antemnas ad malos, rates ancoris C., arcas Vitr., lorum, quo fueram destinatus, abrumpo Ap.; occ. trdno držati: falces laqueis C.

— II. pren.

1. koga (ob)vezati; v pass.: quodam negotio destinatus Ap.

2. določiti (določati), nameniti (namenjati): certae destinataeque sententiae Ci., eum animo auctorem caedis d. L. pri sebi določati ga za … , zatrdno imeti ga za … , tako tudi d. aliquem animo parem alicui L.; aliquem inter participes sceleris Cu. ovaditi, d. orbem muri polentā Cu., imperio finem Halym Cu.; z dat. personae: alteri diem necis Ci., frons turgida cornibus primis et venerem et proelia destinat H. odkazuje … boje, priganja k … , d. Hannibali provinciam L.; z dat. rei: nostri operi destinati C. za dela na okopu določeni, me destinat arae V., d. aliquem morti Cu., debiti destinatique morti L. gotovi smrti namenjeni, destinata morti victima Fl., supplicio destinatus Cu. na smrt obsojen, sorti destinatus Cu. usodi predan, d. aliquid publicis usibus Vell., Icti.; poklas. s praep.: d. aliquem ad mortem L., tempus locumque ad certamen L., consilia ad bellum L., materiam ad scribendum Q., saxo aurove in aliud destinato T., d. noctem … in fugam Amm.

3. occ.
a) skleniti, zavzeti si, nameniti (se); redk. z obj. v acc.: quae destinavimus Cu.; večinoma z inf. ali ACI: infectis iis, quae agere destinaverat C., morte solā vinci destinaverant animis L., quas urbes direpturos se destinaverant L.; abs.: ut destinarat Suet. — Od tod adj. pt. pf. dēstinātus 3 na kaj pripravljen, kaj storiti voljan: ad omne obsequium destinatus Cu., ad mortem d. Cu. ali animus morti destinatus T. pripravljen umreti; subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n namera, namen, nakana, sklep, večinoma v pl.: ei destinato satisfacere Front., salubriter destinata Cu. koristne nakane, antequam destinata componam T. nameravani opis, destinatis adversari T.; ex destinato Sen. ph., Suet. ali destinato Suet. s premislekom, hote.
b) (za smoter, cilj) določiti (določati): non capita solum vulnerabant, sed quem destinassent locum oris L., quem rex ferire destinaverat Cu., d. aliquem ad ictum T., aliquem iaculo Iul. Val.; preneseno na puščice same: sagittas d. Aur. puščice v cilj naperjati, streljati. — Od tod α) adj. pt. pf. dēstinātus 3, adv. -ē pravzaprav „v cilj namerjen“, od tod stanoviten, vztrajen, trdovraten, odločen: destinatus obdura Cat., animi d., preces d. Amm., destinate certare, destinatius adigere Amm. β) subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n smoter, cilj: velut destinatum petentes L., certo ictu destinata feriebat Cu., serrā per destinata currente Sen. ph. v predpisani črti.
c) (dekle komu za nevesto, ženo) določiti, s kom zaročiti: Salinatori filiam tuam destinasti Plin. iun.; z dvojnim acc.: (puellam) forti marito uxorem H.; v pass. z dvojnim nom.: Lepida destinata quondam uxor L. Caesari T.; abs.: antequam destinaretur Ps.-Q., destinata uxor (= nevesta) Icti.
č) drž.pr. (za kako službo) določiti, nameniti; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: d. aliquem consulem, aliquis destinatur consul L., (Agrippae filios) destinari consules cupiverat T., destinare aliquem alicui tutorem Cu., aliquem Pompeio collegam Suet., aliquem regem in locum alicuius Iust.; s finalnim dat. ali z ad: d. aliquem ei bello gerendo Vell., aliquem, ad Aegyptum, ad castra inspicienda Vop.; abs.: praetor destinatus, magistratūs destinati Suet.
d) trgovsko izbrati si za nakup, kupiti hoteti, kupiti nameravati: Luc., qui hanc non properes destinare Pl., minis triginta sibi puellam destinat Pl., eas quanti destinat Pl., quod tibi destinaras Ci. ep.

destructive² [distrʌ́ktiv] samostalnik
uničevalec, zatiralec; sredstvo za pokončavanje

destructor [distrʌ́ktə] samostalnik ➞ destroyer
tehnično peč za sežiganje mrličev

desyerba ženski spol ameriška španščina motika za osat

détachant, détacheur [-šɑ̃, šœr] masculin sredstvo za odstranitev madežev

détaché, e [detaše] adjectif odtrgan, odvezan, ločen; militaire detaširan, dodeljen; figuré brezbrižen, indiferenten, ne se zanimajoč za

pièces féminin pluriel détachées posamezni, rezervni deli
regard masculin détaché indiferenten, hladen pogled
fonctionnaire masculin détaché uradnik, ki je dodeljen drugam na delo
feuilleter le livre d'un air détaché ravnodušno, brezbrižno listati po knjigi

detainer [ditéinə] samostalnik
pripor; nalog za podaljšanje pripora

détendeur [detɑ̃dœr] masculin aparat, ventil za reduciranje pritiska

d'une bouteille d'air comprimé pri steklenici stisnjenega zraka

déterminer [-ne] verbe transitif določiti, ugotoviti, dognati; odločiti; pripraviti, privesti (à do); povzročiti, imeti za posledico

se déterminer odločiti se (à za)
les experts ont déterminé les causes de l'accident izvedenci so ugotovili vzroke nesreče
l'adverbe détermine le verbe prislov določuje glagol
je l'ai déterminé à ce voyage pripravil sem ga do tega potovanja
cet incident a déterminé un retard important ta incident je povzročil veliko zamudo
à quoi vous êtes-vous déterminé? za kaj ste se odločili?

détireuse [-röz] féminin stroj za razširjanje tkanine

detrás zadaj, nazaj; potem; za hrbtom

estar detrás biti v bližini
de detrás od zadaj
ir detrás slediti, zadaj iti
detrás de zadaj za
detrás de ti za teboj

détritoir [detritwar] masculin stiskalnica za olive, za sadje

deutlichkeitshalber zavoljo večje jasnosti/razločnosti, za večjo jasnost/razločnost