Franja

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

Strang, der, (-/e/s, Stränge) (Strick) vrv, konopec; von Haaren, Drähten: pramen, spletek; Medizin povezek; von Wolle: štrenica; Eisenbahn von Gleisen: tir, linija; Pflanzenkunde povesmo; beim Wagen: vprežni jermen; Technik Textilwesen predeno, povesmo; Chemie veriga; Technik Metallurgie gredica, beim Strangpressen: (iztisnjeni) profil; Elektrizität tuljava; Tod durch den Strang smrt z obešenjem; an einem Strang ziehen skup držati; über die Stränge schlagen figurativ pobezljati, biti lahkomiseln; wenn alle Stränge reißen v skrajni sili, ko vse odpove

strecken einen Arm usw.: iztegniti, iztegovati, stegniti; den Rücken: zravnati; in die Höhe: dvigniti; die Beine/alle Viere von sich: moleti od sebe; Technik nategniti, nategovati, raztezati; (dünner machen) tanjšati; Wolle: vleči; die Arme seitwärts strecken Sport odročiti; die Arme vorwärts strecken predročiti; eine Suppe, Soße strecken narediti izdatnejšo z dodatki; eine Suppe mit Wasser, Haschisch mit Mehl: podaljšati, razredčiti; Vorräte strecken varčno ravnati z; die Waffen strecken položiti orožje; sich strecken pretegovati se, (wachsen) zrasti; Schatten: daljšati se; alle viere von sich strecken moleti vse štiri od sebe; zu Boden strecken jemanden položiti na tla

stregua f mera, merilo:
alla stregua di enako kot
considerare tutti alla stessa stregua vse soditi po istem kopitu; vse enačiti, enako obravnavati

stresti koga iz hlač frazem
(premagati koga; pretepsti koga) ▸ kiráz a nadrágjából
Ruski prvak je gostoval v Leverkusnu in kar s 4 : 1 iz hlač stresel moštvo Bayerja. ▸ Az orosz bajnok a Leverkusennél vendégszerepelt, és a Bayer csapatát 4:1-gyel rázta ki a nadrágjából.
Namesto da bi ga stresli iz hlač zaradi neposlušnosti, so poklicali policiste, ki so si vse do potankosti pribeležili. ▸ Ahelyett, hogy az engedetlensége miatt kirázták volna a nadrágjából, rendőröket hívtak, akik mindent részletesen feljegyeztek.

stretch¹ [streč]

1. samostalnik
raztezanje, raztegovanje, stegnjenje, natezanje; (pre)napenjanje, napetost, napor; prekoračenje; razpetina, razpon; neprekinjen odsek poti, daljava; ploskev, prostrana ravnina, ravni del dirkališča; neprekinjeno časovno razdobje (doba), nepretrgan čas
sleng kazen, bivanje v kaznilnici, čas kazni v kaznilnici, v zaporu
navtika daljava, prejadrana pri enem potegu (kretnji) (pri jadranju proti vetru); sprehod

at a stretch, at one stretch brez prekinitve, naenkrat
on the stretch napenjajoč vse sile; v veliki naglici, figurativno v veliki napetosti
a stretch of 5 years razdobje petih let
a stretch of the imagination prenapeta, prebujna domišljija
the stretch of a bird's wings razpetina ptičjih kril
a fine stretch of country lep košček zemlje, lepe pokrajine
to be on the stretch biti napet, v napetosti
it is a good stretch from the village to the town je lep, precejšen kos poti od vasi do mesta
to do a stretch britanska angleščina odslužiti, izdržati kazen (enega leta)
to give a stretch natezati se, pretegniti se
he gave a stretch and got up pretegnil se je in vstal
to keep one's attention on the stretch biti v napeti pozornosti
it takes a stretch of imagination to believe that treba je precéj napeti svojo domišljijo, da to verjameš
to work 8 hours at (on) a stretch delati nepretrgano 8 ur

2. pridevnik
raztegljiv

stretch hosiery raztegljive nogavice

Strick¹, der, (-/e/s, -e) vrv; konopec; für Menschen: baraba, barabica; wenn alle Stricke reißen če vse popusti, če nič ne gre več; den Strick nehmen/zum Strick greifen obesiti se; jemandem aus etwas einen Strick drehen izrabiti kaj proti (komu); am gleichen Strick ziehen prizadevati si za isto

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

strip² [strip] prehodni glagol
slačiti, sleči, ogoliti; (o)luščiti, (o)lupiti; odvzeti (of kaj)
izropati; izprazniti (hišo); demontirati, razstaviti; razpremiti(ladjo); odkriti (ležišče premoga)
figurativno razgaliti; do konca pomolsti (kravo)
neprehodni glagol
sleči se; olupiti se, oluščiti se, ogoliti se; zrahljati se (vijak)

stripped gol, nag, razgaljen (tudi figurativno)
stripped to waist do pasu slečen (gol)
to strip a bed pobrati rjuhe s postelje
to strip a cow do zadnje kaplje pomolsti kravo
to strip a fruit of its rind olupiti sadež
the house was stripped v hiši ni bilo nobenega pohištva
to strip a liar razgaliti lažnivca
to strip a machine-gun razstaviti mitraljez
to strip s.o. of his office odstraniti koga iz službe
he was stripped of his possessions odvzeli so mu vse premoženje
to strip s.o. naked, to strip s.o. to the skin do golega koga sleči
to strip a screw opiliti vijaku navoje
to strip tobacco odstraniti rebra iz tobačnih listov
to strip of wood posekati, izkrčiti gozd

strpa|ti (-m) trpati ljudi: einpferchen
figurativno vse strpati v en koš alles in einen Topf werfen

stŕpati (-am) perf. stipare, ficcare; insaccare:
pren. strpati vse v isti koš fare d'ogni erba un fascio, mettere tutto in un mazzo

stŕšiti -ī sršati: strši mu kosa na sve strane; po sobi je stršio nered v sobi je bilo vse v neredu

struzzo m zool. afriški noj (Struthio camelus)
struzzo d'America (nandù) navadni nandu (Rhea americana)
struzzo australiano (emù) emu (Dromaeus novaehollandiae)
penne di struzzo nojeva peresa
avere uno stomaco di struzzo pren. imeti nojev želodec, prebaviti vse
fare come lo struzzo pren. tiščati glavo v pesek kot noj

studium -iī, n (studēre)

1. notranji nagon, prizadevanje, prizadeva, teženje, težnja, vnema, vnetost, veselje, sla do česa, pohlep, želja, poželenje po čem, poželevanje česa; abs.: Enn. ap. Prisc., Pac. fr., Col., Sen. ph., Dig. idr., meo de studio studia erant vestra omnia Pl. meni ugajati je bilo vse vaše prizadevanje, vsa vaša prizadevanja so bila usmerjena v to, da bi ugajali meni, vide, quam iniquus sis prae studio Ter. v svoji vnemi (vnetosti), studium est animi adsidua et vehemens ad aliquam rem adplicata magna cum voluptate occupatio Ci., studium ad (in) aliquid conferre Ci., incensi studio Ci., non studio (strastno) accusare, sed officio defendere Ci., studium semper adsit, cunctatio absit Ci., summo studio dicere Ci. ali magno, nullo studio agere C. z … vnemo, et hoc studio pravus facis H. nalašč, quot capitum vivunt, totidem studiorum milia H.; s subjektnim gen.: amici Ci., de studiis principum omnia perscripta N. o težnjah, studio regum intellecto Iust. namero; z objektnim gen.: Acc. fr. idr., vitae Afr. ap. Non. način življenja, quaestūs Ci. dobičkoželjnost, laudis Ci. slavohlepje, častihlepje, veri reperiendi Ci., pugnae C., Lucr. ali pugnandi C. bojaželjnost, bojevitost, armorum Plin. iun., abigendi studium quasi artem exercent Dig. namero; z dat. gerundivi: studium probandis provinciarum ac militiae rectoribus Aur.; s praep.: studii erga te testis Ci. ep., studium bonorum in me Ci. ep., studium suum in rem publicam S., studium ad frugalitatem multitudinis provocavit Iust.; z inf.: foedum studium citharā ludicrum in modum canere T., studium … a deo homines revocare Cypr.; z ACI: viris esse advorsas aeque studiumst Ter.

2. naklonjenost, vdanost, ustrežljivost, ugodljivost, posebna ljubezen, zanimanje, skrb, navdušenost, navdušenje za koga, pristran(sk)ost glede koga, navdušeno sočustvovanje s kom (naspr. ira, iracundia, odium); abs.: studio, consilio, auctoritate me adiuvit Ci., studium atque aures Ci. blagohoten (dobrohoten) posluh, studium et iracundiam suam rei publicae dimittere Ci. zanimanje, pauca … tradere … sine ira et studio T. brez jeze (sovraštva) in brez pristranskosti, studiis odiisque carens Lucan., quod studium et quem favorem secum in scaenam attulit Ci., studium favorque Plin. iun., studio ac suffragio viam sibi munire Ci., et beneficio accepto et studio perfecto Ci.; s subjektnim gen.: studia hominum excitare (pridobi(va)ti si) C. ali retinere (ohraniti (ohranjati) si, obdržati) Ci., studium populi ac favor Fl.; z objektnim gen.: studium salutis meae Ci. zanimanje, skrb za … , studium rei publicae S. domoljubje, rodoljubje, patriotizem; s praep. (zlasti poleg subjektnega gen.): studium in populum Romanum T., Diviciaci summum in populum Romanum studium C., studia Numidarum in Iugurtham accensa S., studia hominum (vsega sveta) accensa in Agrippinam T., eorum erga se studium Auct. b. Afr., studium et fides erga clientes Suet., studia nostra circa tuendos socios Plin. iun.; occ. strankarska privrženost, strankarska naklonjenost, pristranska naklonjenost, pristran(sk)ost, pristrástje, neobjektivnost; abs.: testes sine ullo studio dicebant Ci., senatum in studia diduxerat T. je (bil) razcepil na stranke, minus cupiditatis ac studii L.; s subjektnim gen.: studia competitorum Ci. strankarska vnetost (prizadevnost, vnema), studium partium Ci. strankarsko prizadevanje, strankarska težnja, studia partium S. strankarska prizadevanja, strankarske težnje, pristrastje, senatuque in ipso erant studia nimiam severitatem aspernantium, pluribus nihil mutandum censentibus T. razpad na dve stranki.

3. (marljivo, skrbno) ukvarjanje (pečanje) s čim, predmet ukvarjanja: studio rerum rusticarum provectus sum Ci., sunt pueritiae certa studia, sunt extrema quaedam studia senectutis Ci., studia venandi Ci., praecipuo nandi studio T., studio citharae deditus H., immoritur studiis H. mori se s svojim delom; occ.
a) posebno zanimanje za kaj, posebno veselje do česa, posebna sla po čem, najljubše delo (opravilo), priljubljeni posel, priljubljeno opravilo: eorum obsequi studiis Ter., cum studio tuo sim obsecutus Ci., studiis suis obsequi ali studiis eorum inservisse N., studiis generorum obsistere Ci., venio nunc ad istius (sc. Verris), quemadmodum ipse appellat, studium, ut amici eius, morbum, ut Siculi, latrocinium Ci.
b) ukvarjanje z znanostjo ali umetnostjo, znanstveno prizadevanje, znanstvene težnje, učenje, proučevanje, preučevanje česa, študij, znanstveno delo, v pl. tudi nauki: haec studia adulescentiam alunt, senectutem oblectant Ci., studiaque haec (sc. Graecarum artium ac disciplinarum) … in Latio vehementius tum colebantur Ci., mihi tua ista studia placuerunt Ci., haec inter nos studia exercere Ci. ep., se … studiis illis dedisse Ci., studiis septem dedit annos H., o seri studiorum H., in studiis vitam egi O. pesnikujoč, studium quid inutile temptas? O. (o pesništvu), nullum tempus vacare patiaris a studiis Sen. ph., studia altissimus iste secessus suggerit Plin. iun., dictitat ad studium hunc se adplicasse musicum Ter., histrionale studium T.; s subjektnim gen.: studia Graecorum Ci., acerrima et fecundissima eorum studia T.; z objektnim gen.: litterarum Ci., N., Sen. ph., eloquentiae Ci., T., iuris, dicendi, scribendi, discendi Ci., philosophiae N., sapientiae T.; meton. v pl. α) veda, znanost, znanstvo; redko v sg. = znanstvena panoga, veja znanosti, stroka: si non intendes animum studiis H., ad studiorum atque artium contentionem revertamur Ci., studia, quibus tingendus est animus Sen. ph., sedem ac magistram studiorum Massiliam habuit T., studia humanitatis Plin. iun. ali studia liberalia Sen. ph., Suet., Aug., Antiochia urbs liberalissimis studiis adfluens Ci.; huiusce rei coniuncturam de tuo ipsius studio facillime ceperis Ci. β) umetnost, spretnost, izurjenost: augurandi studio Galli callent Iust.; pesn. metaf. (o konju): studiorum atque immemor herbae victor equus V. γ) slovstvena dela, književna dela, književnost, slovstvo, literatura: omnia ingenia, quae lucem studiis nostris attulerunt, tunc nata sunt Sen. rh. δ) kraj učenja, učni kraj, učilnica: privatarum aedium studia sibi interdicta esse cognoscant Cod. Th.

Stuhl, der, (-/e/s, Stühle) stol; (Sitz) sedež; Medizin blato; Technik podstavek, ogrodje; der Heilige Stuhl Sveti sedež; elektrischer Stuhl električni stol; figurativ heißer Stuhl (močen) motor; jemandem einen Stuhl anbieten povabiti koga, naj se vsede; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata, vreči (koga) ven; jemandes Stuhl wackelt (komu) se maje stolček; an jemandes Stuhl sägen žagati koga; an seinem Stuhl kleben oklepati se funkcije; vom Stuhl fallen pasti s stola ( tudi figurativ ); jemanden vom Stuhl reißen figurativ kar privzdigniti (koga); sich zwischen zwei/alle Stühle setzen pokvariti si vse šanse; zwischen zwei/allen Stühlen sitzen ostati na cedilu

stupéfier [stüpefje] verbe transitif omamiti; figuré osupiti, spraviti v veliko začudenje

son discours a stupéfié toute l'assistance njegov govor je osupil vse navzoče

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

sub (iz stlat. sup (prim. sup-īnus); indoev. osnovna obl. je úpo, razširjena úpero; prim. skr. úpam semkaj k, pri, na, upári zgoraj, nad, úparaḥ spodnji, upamáḥ najvišji, gr. ὑπό spodaj, pod, ὑπέρ čez, nad, ὑπέρα zgornja [vodilna] vrv pri jadrnici, ὕπατος najvišji, umbr. sub = lat. sub, super = lat. super, subra = lat. suprā, superne = lat. super, somo (acc. sg.) = lat. summum, sumo (abl. sg.) = lat. summo, sumtu = lat. sūmitō, sutentu = lat. subtenditō, subahtu = dēpōnitō, suprusese = lat. *suprōversus, osk. supruis = lat. sūperis, lat. subter, subtus, super, superus, superāre, suprā, supremus, summus [iz *sup-mo-s, *sub-mus], got. uf pod [v zloženkah = nem. auf], ufarō = stvnem. ubur, ubir = nem. über, obaro = nem. oberer. Obl. sup stoji v zloženkah pred p: sup-pār, sup-petō, sup-pleō, sup-plico; obl. sub pred soglasniki: sub-actiō, sub-auscultō, sub-eō, sub-igō, sub-ōrnō, sub-urbānus, pred aspirato h in pred soglasniki b, d, l, n, s, v, včasih tudi pred m in r, sicer se priliči naslednjemu soglasniku: suc-cēdō, suc-cēnseō, suf-ficiō, sug-gerō, sum-mittō [poleg sub-mittō], sur-ripiō [poleg sub-ripiō]; pred sp se sub skrajša v su: su-spiciō, su-spīrō. Razširjena obl. subs [prim. abs: ab] preide v sus: sus-cēnseō, sus-citō, sus-pendō, sus-tineō; sūmō [iz *subs-emō]; sus-que deque fero = aequo animo fero)

A. adv. Iz prvotnega pomena „od spodaj sem”, „od spodaj k … ”, „tja, k … ” se je razvil v sestavah pomen

1. spodaj, pod(-), dol(i), na tla: subdo, subedo, subiaceo, subluo, succido, succumbo, submergo; subalaris, sublica.

2. (pri glag. premikanja) od spodaj navzgor, vz-: subeo, sublatus, sublevo, succingo, suspicio.

3. do-, pri-, za- kaj, za: succresco, subiungo, subsequor; subinde, suboles; occ. na pomoč: succurro, subvenio.

4. nekoliko, malo, precej (posebej pri adj. in adv.): subabsurdus, subagrestis, subamārus, subdifficilis, subiratus, sublustris, subridicule, subrusticus, subalbus belkast, subniger črnkast, subcrispus; subaccuso.

5. skrivaj, neopaženo: subausculto, subduco, suffugio. —

B. praep. z acc.

I. krajevno

1. pri glag. premikanja na vprašanje kam?
a) pod (z acc.): omnes subdam sub solum Pl., Ditem patrem ferunt … subito … penetrasse sub terras Ci., cum tota se luna sub orbem solis subiecisset Ci., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N., aliquem sub iugum mittere C., S.; pesn.: Hesperiam sub iuga mittere V., ibis sub furcam H., nec variis obsita frondibus sub divum (na svetlo) rapiam H., magna mei sub terras ibit imago V., profuit … cava sub tenerum scamna dedisse pedem O.; metaf.: quae … sub sensum cadere non possunt Ci., kar je čutom nezaznavno, česar čuti ne morejo zaznati, sub iudicium sapientis et dilectum cadunt Ci., sub oculos cadere Ci. ali venire Sen. ph., geminae … columbae ipsa sub ora viri caelo venere V. sta se prikazala očem … , sub idem nomen cadunt Q.; o podreditvi, pokoritvi, podvržbi: urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., aliquem sub praeconem subicere Ci. (gl. praecō), Galliam sub populi Romani imperium redigere C., cum incolas eius insulae sub potestatem redigere velles Atheniensium N., barbaros sub ius dicionemque redigere L., totam Italiam sub se redigere Fl., id vos sub legis superbissummae vincula conicitis L., finitumos armis … sub imperium suom coegere S., sub legum et iudiciorum potestatem cadere Ci. biti podvržen oblasti … , sub unum fortunae ictum cadere Cu.; pesn.: totum sub leges mitteret orbem V. zakonom (oblasti) podvreči.
b) occ. α) kvišku pod, v bližino (česa višjega, štrlečega, molečega), blizu do, (tja) do, (tja) pod: turris sub astra educta V., lucem sub nubila iactant V., milites … sub montem … succedunt C. do vznožja gore, sub aciem succedere C., sub Romana moenia bellum transferre L., missi sunt sub muros L., sub ipsa moenia progressi sunt T., sub orientem secutus Armenios Fl., illum … mediam ferit ense sub alvum O.; metaf.: sub manus succedere Pl. priti pod roke, hoc succedit sub manus negotium Pl. mi ravno pride prav, sub manum Scipioni in castra submittere Auct. b. Afr., celerius ac sub manum adnuntiari Suet. pod roko = v kratkem, sub ictum venire L. na streljaj. L. β) (za zaznamovanje razsežnosti ob čem višjem, molečem) blizu ob čem, nedaleč (ne daleč) od česa, ob čem, pri čem: Enn. ap Prisc., Venusinus arat finem sub utrumque colonus H. ob oboji (tj. ob apulijski in lukanijski) meji, fessique sub ipsam finem adventabant V. so se bližali zastavljenemu (določenemu) cilju, sub ipsum enim oppidi murum magnus fons aquae prorumpebat Hirt., Iudaei sub ipsos muros struxere aciem T.

2. pri glag. mirovanja pod (z orodnikom): quidquid … sub Noton et Borean hominum sumus Lucan. —

II. časovno pod (z acc.), ob, proti, malo pred, prav pred čim: sub lucem C., V. ali sub ortum ferme lucis L. ali sub lucis exortum Cu. proti svitu, proti jutru, sub vesperum C. ali sub vesperam Cu. pod večer, sub noctem C., V., H., Cu. sub dies festos Ci. ep., sub ipsum certaminis diem, sub finem certaminis L., sub tempus (sc. comitiorum), sub idem tempus L., sub tempus edendi H., bello, quod fuit sub recentem Romanam pacem, sub adventum praetoris L., sub ipsum tanti discriminis casum Cu., sub horam pugnae Suet.; pesn.: primi sub lumina solis et ortum V. proti svitu in sončnemu vzhodu, sub obscurum noctis (= sub obscuram noctem), prima vel autumni sub frigora, sub extremum brumae … imbrem, sub casum hiemis V., sub galli cantum H. preden petelin k dnevu (za)poje; occ. takoj za čim, koj za čim, precej po čem: sub eas (sc. litteras) statim recitatae sunt tuae Ci. ep., sub hanc vocem ali sub haec dicta L. na te besede, affertur … murena … Sub hoc herus … inquit H. ali ille sub haec (sc. dixit) V. nato. —

C. praep. z abl.

I. krajevno

1. pri glag. mirovanja na vprašanje kje?
a) pod (čim ali kom): sub vestimentis secum habebant retia Pl., qui sub terra semper habitavissent Ci., lacum fecerunt sub terra N., sub aqua C., sub pellibus hiemare C., sub pellibus contineri C. ali haberi L., sub divo interire N. ali sub divo moreris ali vitamque sub divo agat H. ali manet sub Iove frigido venator H. pod (mrzlim) milim nebom, sub vite iacēre V. ali bibere H. pod trto, pod trtno streho, sub templo V. ali sub antro, sub domo H. pod svetiščno, dúpljino, palačno streho = v svetišču, duplji, palači; tako tudi sub umbra H., O. v senci, silvis inventa sub altis O. v … gozdovih, tota sub exiguo flumine nostra mora est Pr., vidimus obscuris primam sub vallibus urbem V. v globine temnih dolin = iz globine temnih dolin, servans sub pectore volnus V. ali curam sub corde premebat V. v glob(oč)ini prsi, srca; sub ipsis labris Arn. Pogosto metaf.: saepe est etiam sub palliolo sordido sapientia Caecil. ap. Ci., sub signis ducam legiones meas Pl., sub armis vitam cernere Enn. ap. Varr. ali habere legiones Ci. ali moratus C. ali manere V. ali sedet circum castella sub armis V. pod orožjem, v orožju, oborožen(a), sub acie V. sredi boja, hanc (sc. legionem) sub sarcinis adoriri C. o(b)tovorjeno, sub onere confligere C., sub corona vendere, vēnīre, venundari ali sub hasta vendere ali sub praecone vēnīre (gl. corona, hasta, praecō), sub manu esse Plancus in Ci. ep. biti pri roki, sub manu, quod aiunt, nascatur Sen. ph., sub oculis (alicuius) Ci., Iust. pod očmi = pred očmi, omniaque sub oculis erant L. in vse je bilo pred očmi (vidno); o podrejenosti, podložnosti: Ter. idr., sub illorum dicione atque imperio esse C., cuius sub imperio phalanx erat Macedonum L., Graecos sub sua retinere potestate N., sub legibus vivere L., sub regno esse Ci., H., sub rege C., H., V., sub regibus Cu., sub Iugurtha S., claro sub Iasone O., tirones sub patribus duris H. še pod oblastjo strogih očetov, saevo te sub custode tenebo H., sub domina meretrice H., sub nutrice H. pod varstvom (nadzorstvom) dojilje (dojke), sub Hannibale magistro belli L., sub te magistro V. pod tvojim izvrstnim vodstvom, adhuc sub iudice lis est H. stvar je še v sodnikovih rokah, je še pod sodbo = še ni rešena (dognana, končana), sub iniquo iudice O., quorum (sc. deorum) semper sub numine Troia est V.; (naznanjajoč spremljajoče okoliščine, ob katerih se kaj godi) pod (čim), ob (čem), s (čim): sub verbere V. pod bičem, exhalantem sub acerbo vulnere vitam deploravit O., sub frigido sudore mori Cels., quem Pelasgi falsa sub proditione … demisere Neci V. pod krivo obdolžbo izdajstva = zaradi krive obdolžbe izdajstva, sub hoc sacramento L., sub condicionibus iis de pace agere L., sub condicione, ut … Ph., Suet., sub hac condicione, ut … Eutr. (klas. stoji condicio v tem pomenu v samem abl.), sub lege, sub poena mortis ali servitutis Suet., sub exceptione, si … Suet., sub hoc metu villicus erit in officio Col., sub pacto abolitionis dominationem deposuerat Q., triduum senatus sub exemplo patientiae tuae sedit Plin. iun., quo excusatius sub exemplo acciperentur T.; occ. (metaf.) pod (čim) (skrit), za (čim): sub illo nomine aureo (= Chrysogono) tota societas latuit Ci., sub alieno scelere delituit Ci., sub honesto patrum aut plebis nomine dominationes affectabant S. fr., Bacchi sub nomine Iuno risit O., sub eius nomine Vell., sub nomine meo duo libri ferebantur Q., vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph., multa vana sub nomine celebri vulgabantur T., sub exspectatione successorum rapinis studebant Col.; toda (pesn.): ager Umbreni sub nomine dictus H. (po)imenovano po Umbrenovem imenu, po Umbrenu; sub titulo gratiarum agendarum Plin. iun., ut sub specie venationis dolus lateret Iust., sub tutelae specie Cu., nuptias sub belli denuntiatione petit Iust.
b) occ. α) (spodaj) pod (čim), ob (čem), pri (čem) (višjem), tik (tikoma) ob ali pri čem, ob vznožju česa, v čem: est ager sub urbe Pl., agelli est hic sub urbe paulum Ter., sub montis radicibus N. ali sub ipsis radicibus montis C., sub monte esse C., sub monte, muro ali castris considere C., sub muro consistere C., sub ipsis Numantiae moenibus Ci., sub moenibus mori V., sub Alpibus H., sub Ilio H., V., sub ipso ore urbis Fl., classemque sub ipsa Antandro et Phrygiae molimur montibus Idae V. prav spodaj pod Antandrom = v antandrskem pristanišču, lucosque sub alta consulit Albunea V. spodaj pod visokim Albunejinim slapom, tumulo sub illo V. ob vznožju onega griča, servans sub imagine falcem V. spodaj ob podstavku kipa, sub foliis V. spodaj ob listih, sub sinistra Britanniam relictam conspexit C. na levi spodaj (brodnik stoji višje kot obala), sub septemtrionibus positum esse C., sub ictu teli esse L. na streljaju, (pren.) stare sub ictu fortunae Lucan. biti nastavljen udarcu usode. β) tik za, neposredno za (kom), trdo za (kom): quo deinde sub ipso ecce volat … Diores V.

2. redko pri glag. premikanja (kratkoročno)
a) (tja) pod (kaj): sub hoc iugo (po drugih sub hoc iugum) dictator Aequos misit L., sub terra vivi demissi sunt L., pone (sc. me) sub curru … Solis H., arbiter pugnae posuisse nudo sub pede palmam fertur H., fessum militiā latus depone sub lauru mea H.
b) izpod (česa): qui sub terra erepsisti modo Pl.
c) (gor(i)) na (čem): sepulchrum imponit … monte sub aërio V. —

II. časovno (o istočasnosti in spremljajočih okoliščinah) med (čim), ob (čem), ob (kom), pri (čem), v (čem), za = za časa, v času: ne sub ipsa profectione milites oppidum irrumperent C., sub bruma C., sub decessu suo Hirt., sub ipsa proscriptione N., sub nocte silenti V. v tihi noči, sub sole V. ob sončnem soju, sub sole ardenti V. ob pripeki, sub luce maligna V. pri slabi luči, sub hoc casu V. ob (pri) tej nezgodi, primis spectata sub annis O., sub cantu tibiae H., consilium sub die nasci debet Sen. ph. podnevi, cervi sub ista die … invia petunt Plin., sub somno plerique senescunt Cels., sub pari (po drugih suppari) aetate nituerunt Vell., sub Tiberio Caesare Sen. ph. v času (za časa) cesarja Tiberija, (starejše) ob cesarju Tiberiju, sub imperio Tiberii Caesaris Lact., sub divo Augusto Sen. ph., Plin., sub Vespasiano Plin. iun.; occ. (približno) ob (čem), proti, pod (z acc.): excesserant urbe sub adventum Romanorum L., sub adventu[m] Sullae Vell., sub luce[m] urbem ingressus L., Eurydicenque suam iam luce sub ipsa … respexit V., quas (sc. faces) … viator … iam sub luce reliquit O., quae nocte latent, sub luce fateri O., sub eodem tempore O., sub exitum anni L. ali vitae Suet., extremo ni iam sub fine laborum vela traham V., sub fine morbi Cels.

sub-dūcō -ere -dūxī -ductum (sub in dūcere)

I.

1. spodaj proč vzeti (jemati), spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), (spodaj) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati); poseb. (na) skrivaj: ubi bullabit vinum, ignem subducito Ca., rerum fundamenta subducere Ci., lapidibus ex illa … turri subductis … pars eius turris concidit C., mensam sub pedibus subducere Cu., fidum capiti subduxerat ensem V., etsi gladius ei erat subductus N., columbi matre subducti Th. Prisc.; occ.
a) skrivaj vzeti (jemati), skrivaj odvze(ma)ti, (i)zmakniti ((i)zmikati), (u)krasti, ugrabiti (ugrabljati), (o)ropati: ego ei subduco anulum Pl., pecudem auream sibi Thyestem subduxe (gl. opombo spodaj) Poeta ap. Varr., furto eos (sc. obsides) subduxistis L., post ignem aetheriā domo subductum H., subducta viatica plorat H., partem subducunt, partem subtrahunt Dig., furto subduci Cod. Th., dolo malo heredis subduci Icti.
b) sploh odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati): subduc cibum athletae Ci., sucus pecori et lac subducitur agnis V., terrae aurum O. = na dan spraviti (spravljati), cogi adire, quae mortalium oculis natura subduxerit Cu., nec mihi rivalis certos subducit amores Pr. mi ne odtegne … ljubezni, quasi subductis … omnibus viis Lact. kakor da bi bile vse poti zaprte (preprte, zagrajene), subducere rem de iudicio Ulp. (Dig.); refl. in med. (skrivaj) se umakniti (umikati), skrivaj se izogniti (izogibati), skrivaj se odtegniti (odtegovati, odtezati), skrivaj se izmakniti (izmikati), skrivaj se oddaljiti (oddaljevati), skrivaj oditi (odhajati), skrivaj se (i)zmuzniti ((i)zmuzavati), (u)krasti se: subducere hinc se Pl., clam se Auct. b. Afr., cum eo clam te subduxti mihi (gl. opombo spodaj) Ter., clam se ab custodibus subduxit N., subducere se de circulo Ci. ep., se pedibus Lucr.; pesn.: se subducere ab ipso vulnere O. umikati se (u)grizu, se nimbo O., qua se subducere colles incipiunt V. zniževati se, izgubljati se v ravnini, subductā undā V. ko je val upadel, fons nascitur simulque subducitur Plin. iun. se izgublja; pren.: at nos quaerimus illa, tanquam lateant semper seque subducant Q., hic se felicitati suae subducere cupit Sen. ph. Od tod adj. pt. pf. subductus 3 odtegnjen, oddaljen, odmaknjen, odročen: est (sc. cubiculum) subductum omnibus ventis Plin. iun. odtegnjena … vetrovom, zavarovana pred vetrovi, concavis subductioris terrae latebris abderetur M.
c) kot medic. t.t. dristiti, čistiti: alvum Cels., Gell.

2. skrivaj, neopaženo, na tihem, potiho(ma) umakniti (umikati), odpraviti (odpravljati), odvesti (odvajati), z naznačeno smerjo = kam (pre)peljati, odvesti (odvajati), odpeljati, voditi, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): aliquem in contionem L., statuam in locum editum Gell.; poseb. kot voj. t.t.: equites ex acie Cu., subductis ordinibus concesserunt L., subductos ex media acie Numidas … mittit L., cohortes aliquot subductas e dextro cornu … post aciem circumducit L., copias suas Caesar in proximum collem subduxit C., optumum quemque [armatum] in primam aciem subducit S., ad subducendum agmen T.

3. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati) koga čemu, (iz) česa, rešiti (reševati) koga česa, obvarovati koga pred kom, čim, (za)varovati koga pred kom, čim, ote(va)ti koga česa: tu potes Aenean manibus subducere Graiûm V., hunc … valeam subducere pugnae, pugnae subducere Turnum V., animam morti O., aliquem saevitiae Cu., aliquem praesenti periculo Vell.
b) vzeti (jemati) v račun, račun skleniti (sklepati), sešte(va)ti, (z)računati, izračunati (izračunavati), naračunati, preračunati (preračunavati), preudariti (preudarjati), povze(ma)ti, upoštevati: subducam ratiunculam, quantillum argenti mihi apud trapezitam siet Pl., subducamus summam Ci. ep., adsidunt, subducunt; ad nummum convenit Ci. ep., calculis subductis proelium ineunt Ci.; bene subducta ratione Ter. dobro preudarivši, po temeljitem preudarku, inita subductaque ratione Ci. s preudarkom, hoc quid intersit, certe habes subductum Ci. ep.; podobno: utilitatem non pecuniarii lucri aestimatione subducimus Ambr. ne preračuna(va)jmo po … —

II.

1. od spodaj kvišku (gor) potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdigovati): coctam (sc. cenam) sursum subducemus corbulis Pl., eam (sc. cataractam) … funibus subducunt in tantum altitudinis, ut … L., remos subducere O., inguen ad obscenum subductis (sc. tunicis; naspr. tunicae demissae) H., subducere aulaeum Ap., supercilia Varr. ap. Non., Sen. ph., subducto voltu Pr., s. frontem Tert. v gube nabrati (nabirati), (na)grbančiti, (z)grbančiti, (na)gubančiti, (z)gubančiti.

2. occ. kot navt. t.t.
a) (jadra) sne(ma)ti, zvi(ja)ti, pobrati (pobirati): carbasa O.; pren.: vela celeriter subducere Auct. b. Alx.
b) (ladje z morja na breg, na suho) (z)vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): Pl., Min. idr., classis subducta ad Gytheum Ci., ab classe, quae Corcyrae subducta erat L., longas naves … in aridum subduxerat C., commodissimum esse statuit omnes naves subduci C., subductis navibus Tarracone L., subducite naves! V., sicco subductae litore puppes V.

Opomba: Sinkop. pf. subduxti (= subduxisti): Ter.; sinkop. inf. pf. subduxe: Varr.