Franja

blagájna (-e) f

1. (omarica za shranjevanje denarja) cassa:
spraviti denar v blagajno depositare, mettere il denaro nella cassa
železna blagajna cassaforte
registrska blagajna registratore di cassa

2. (prostor za poslovanje z denarjem) cassa:
plačate pri blagajni si prega di pagare alla cassa
žel. potniška blagajna biglietteria, sportello dei biglietti

3. (denarna sredstva za določene namene) cassa:
bolniška blagajna cassa malattia
državna blagajna erario

blago samostalnik
1. (predmeti za prodajo) ▸ cikk, áru, árucikkPovezane iztočnice: levantinsko blago, množično blago, potrošno blago, terminsko blago

2. (tkanina) ▸ anyag, ruhaanyag, szövet

blagrovati glagol
1. literarno (imeti za srečnega) ▸ szerencsésnek tart, áldja a szerencséjét
Po svoje se prav blagruje, da nima avtomobila. ▸ A maga módján szinte áldja a szerencséjét, hogy nincs autója.
Bolni pogosto blagrujemo zdrave, a pri tem pozabljamo, da se ti ne morejo veseliti zdravja, ker ga premalo cenijo. ▸ Betegként gyakran tartjuk szerencsésnek az egészségeseket, de megfeledkezünk arról, hogy ők nem örülnek annak, hogy egészségesek, mivel ezt nem értékelik eléggé

2. literarno (slaviti; hvaliti) ▸ áld, megáld, hálát ad
Kmalu so odpustile možem in blagrovale boga, da jim jih je vrnil žive in zdrave. ▸ Hamarosan megbocsátottak a férjüknek, és áldották az istent, amiért élve és egészségesen visszaadta őket.

3. religija (blagoslavljati) ▸ áld, megáld
V blagrih Jezus blagruje vse, ki se v življenju srečujejo s trpljenjem. ▸ Hegyi beszédében Jézus megáldja mindazokat, akik szenvedéssel találkoznak életükben.
Šele po tem srečanju je dospel do globlje vere tistih, ki jih Jezus blagruje: "Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20,29). ▸ Csak ezután a találkozó után jutott el azok mélyebb hitéhez, akiket Jézus megáld: „Boldogok, akik nem látnak, mégis hisznek” (Jn 20,29).

blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikaSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

4. (o sramotenju) ▸ sárNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.

blaze¹ [bleiz] samostalnik
plamen, požar; sij, svit, blišč, blesk; izbruh, vzbuh
množina pekel

in a blaze v plamenu, goreč
to blow to blazes zdrobiti v prah
in the blazes of the day pri belem dnevu
go to blazes! pojdi k vragu!
like blazes kar se da, silovito, na vso moč
what the blazes kaj za vraga

bleiben (blieb, geblieben) ostati; bleiben bei (beharren) vztrajati pri; im Krieg bleiben pasti; auf der Strecke bleiben biti/postati žrtev, biti žrtvovan; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; es bleibt abzuwarten treba je počakati, videli bomo

Blepharō -ōnis, m (Βλεφάρων = mož z močnimi trepalnicami) Blefaron, komični lik pri Pl.

Blick, der, (-s, -e) pogled, figurativ oko; auf den ersten Blick na prvi pogled; auf den zweiten Blick šele pri natančnejšem ogledu; einen Blick werfen auf pogledati; einen Blick riskieren skrivaj/kradoma pogledati; den Blick schärfen izostriti oko; keinen Blick schenken/keines Blickes würdigen ne privoščiti pogleda; mit den Blicken verfolgen zasledovati z očmi; mit den Blicken durchbohren prebadati z očmi

bob¹ botanika broad bean, horsebean

to je bob ob steno figurativno that is a waste of time
kot da bi bob ob steno metal you might as well talk to the cat
vse je bob ob steno pri njem it's a waste of breath talking to him
moje besede so bob ob steno my words are like water on a duck's back
reči bobu bob to call a spade a spade

bobine [bɔbin] féminin tuljava; valjec, motek, vretence, zvitek; familier (komičen) obraz

bobine de film, de pellicules zvitek filma
bobine de fil blanc motek belega sukanca
bobine du métier à tisser tuljava pri statvi
bobine inductrice indukcijska tuljava
bobine du ruban encreur zvitek traku za pisalni stroj

bobnič samostalnik
1. (del ušesa) ▸ dobhártyaBlizu njega je eksplodirala granata in mu poškodovala bobnič. ▸ A közelében felrobbant gránáttól megsérült a dobhártyája.

2. (del revolverja) ▸ tölténytár
Pri pregledu avtomobila so našli malokalibrski revolver s petimi naboji v bobniču. ▸ A kocsi átvizsgálása során kiskaliberű revolvert találtak, a tölténytárban öt tölténnyel.

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

Bodennähe, die, in Bodennähe pri tleh, v bližini tal

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

bofe(s) moški spol (množina) pljuča (klavne živine)

echar el bofe (ali los bofes) pretegniti se pri delu; hrepeneti (por po)

bôg bȍga m, mn. bògovi bog: moliti se -u; u početku stvori bog nebo i zemlju; za -a miloga za božjo voljo; kumiti koga -om rotiti za božjo voljo; bog da mu dušu prosti bog se ga usmili, bog mu grehe odpusti; bog i duša pri moji veri, prav zares; čovjek kaže, a bog raspolaže človek obrača, bog obrne; bog je prvo sebi bradu stvorio; bože sačuvaj bog obvaruj; na pravdi -a brez krivde; vjerovati u boga verovati v boga; triput bog pomaže; bože mili, čuda velikoga! moj bog, kakšno čudo!

bōia -ae, f (najbrž = Bōia, fem. adj. Bōius = „boja“, torej način vklepanja, ki so se ga Rimljani naučili od Bojcev; gl. Bōiī¹) jarmasta lesena ali železna ogrlica, ovratna vklepnica, ovratna spona, ovratni okovi za vklepanje sužnjev in zločincev; v sg. le pri Pl. (Capt. 888) v besedni igri: Boius est, boiam (Boiam) terit (v sramotilnem pomenu = quasi subiungit); sicer v pl. bōiae -ārum, f: Hier., Prud., Isid.

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo

boj [ô] moški spol (-a …)

1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)

2.
boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
boj na barikadah der Barrikadenkrieg
boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
sposoben za boj kampffähig
nesposoben za boj kampfunfähig
pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
potek boja das Kampfgeschehen
prizorišče boja der Kampfplatz
brez boja kampflos
naveličan boja kampfmüde
udeleženec bojev der Kombattant
območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
opustiti boj den Kampf aufgeben
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
izzvati na boj zum Kampf herausfordern
za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft