živína (-e) f
1. bestiame, bestie:
gojiti, rediti živino allevare, ingrassare il bestiame
čreda živine mandria (di bestie)
trgovati z živino commerciare in bestiame
goveja živina bovini
klavna, mlečna, plemenska živina bestie da macello, da latte, di razza
vprežna, tovorna živina bestie da tiro, da soma
pren. garati, truditi se kot črna živina lavorare, faticare come una bestia
ravnati s kom kot z živino trattare qcn. come una bestia
2. pejor. (surov človek) bestia, bruto
3. pren. (človek s pomembnejšim družbenim položajem) pezzo grosso, pezzo da novanta
Zadetki iskanja
- živínče (-eta) n
1. animale domestico (vitello, giovenca, puledro):
pren. delati kot živinče faticare come una bestia
vprežno živinče animale da tiro
2. uomo da fatica
3. pren. (nasilen, surov človek) bestia, bruto
4. pren. pezzo grosso, pezzo da novanta - življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f
življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por) - živo srebro srednji spol kemija das Quecksilber
ki vsebuje živo srebro quecksilberhaltig
pokalno živo srebro (živosrebrov fulminat) das Knallquecksilber
zastrupljenje z živim srebrom die Quecksilbervergiftung
figurativno živ kot živo srebro quecksilbrig
biti živ kot živo srebro Quecksilber im Leib haben - žnorc|a [ó] ženski spol (-e …)
kot po žnorcci iti: (gehen/klappen) wie am Schnürchen
lagati: wie gedruckt (lügen) - žog|a [ó] ženski spol (-e …) der Ball (tudi šport), šport Spielball
hokejska žoga Hockeyball
nogometna žoga Fußball, žargonsko: das Leder
telovadna žoga Gymnastikball
žoga za rodeo/žoga za poskakovanje Hüpfball
igra z žogo das Ballspiel
podati žogo anspielen
poslati žogo spielen
podaja žoge die Ballabgabe
podana žoga die Angabe
črta za podajo žoge die Angabelinie
met žoge navzgor der Hochwurf
okrogel kot žoga ballförmig, figurativno nudeldick - žolc|a ženski spol (-e …) die Sülze (svinjska Schweinesülze); (aspik) der Aspik
skuhati v žolco sulzen, sülzen
strditi se v žolco sulzen, sülzen
tresti se kot žolca quabbeln, wabbelig sein
tresoč se kot žolca quabbelig, wabbelig, schwabbelig - žolč [ou̯] moški spol (-a …) die Galle
… žolča Gallen-
(pretok der [Gallenfluß] Gallenfluss, tvorba die Gallenbildung, die Gallenproduktion, izločanje die Gallenabsonderung, zastajanje die Gallenstauung)
čaj za žolč der Gallentee
dieta za žolč die Gallendiät
ki pospešuje izločanje žolča gallentreibend
grenek kot žolč gallenbitter
zelen kot žolč gallengrün
bolan na žolču gallenkrank
figurativno izlivati žolč sein Gift verspritzen
figurativno komu se razlije žolč od jeze: (jemandem) läuft die Galle über
komu skipi žolč (jemandem) steigt/kommt die Galle hoch, (jemandem) schwillt die Galle - žólč anatomija bile; gall; figurativno gall, spleen, bitterness, rancour, malice, virulence
grenek kot žólč bitter as gall
žólč se mi razlije (figurativno) my blood boils - žolčast (-a, -o) sulzig; (tresoč se kot žolca) schwabbelig, wabbelig
- žoln|a ženski spol (-e …)
1. živalstvo, zoologija der Specht (siva Grauspecht, zelena Grünspecht)
črna žolna Schwarzspecht (navadna Schwarzspecht, čopasta Haubenschwarzspecht)
zelena žolna Grünspecht
bela žolna Weißspecht
rdečeglava žolna Rotkopfspecht
prava žolna Echter Specht
mehkorepa žolna Weichschwanzspecht
figurativno piti kot žolna ein Schluckspecht sein
2.
lavinska žolna das Verschüttetensuchgerät, Lawinenverschütteten-Suchgerät, VS-Gerät - žólna zoologija woodpecker
črna (zelena) žólna black (green) woodpecker
pijan kot žólna dead drunk, žargon stoned out of one's (tiny) mind
piti kot žólna to drink like a fish - žólna (-e) f
1. zool. picchio (Picus);
črna žolna picchio nero (Dryocopus martius)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
2. pren. beone, ubriacone:
piti kot žolna bere come una spugna - žólna zool pico m ; pájaro m carpintero
črna (zelena) žolna pico negro (verde)
biti žejen kot žolna tener la garganta seca - žonglerka samostalnik
1. (umetnica metanja predmetov) ▸ zsonglőrcirkuška žonglerka ▸ cirkuszi zsonglőr
2. (o spretnem ravnanju) ▸ zsonglőr
Je bila Yma Súmac velika umetnica ali zgolj neprimerljiva glasovna žonglerka? ▸ Yma Súmac nagy művész vagy csak párját ritkító hangzsonglőr volt?
Kot večina zaposlenih mater se je tudi Kate, ki je zdaj stara 29 let, spremenila v žonglerko s časom. ▸ Mint a legtöbb dolgozó anya a most 29 éves Kate is időzsonglőrré változott. - žréti (žrèm)
A) imperf.
1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
žreti tablete prendere, consumare compresse
pog. žreti ga sbevazzare, cioncare
2. pren. mordere; distruggere, consumare:
žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
jetika ga žre è minato dalla tubercolosi
3. (razjedati) corrodere:
rja žre železo la ruggine corrode il ferro
4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni
5. pog. rodere, molestare
6. pren. consumare:
avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
pren. žreti knjige divorare libri
žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
PREGOVORI:
velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli
B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.
1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
žreti se od jeze rodersi di rabbia
žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla
2. pog. (prepirati se) litigare - žŕtev (nesreče, zločina, prevare) victim; prey, dupe, sufferer; sacrifice; martyr; offering, oblation
za vsako žŕtev at any sacrifice
pripravljen za žŕtve ready (ali willing) to make sacrifices
največja žŕtev (= smrt) za domovino the supreme sacrifice
žŕtev nesreče (potresa, kuge) victim of an accident (of an earthquake, of a plague)
vojna žŕtev victim of war
žŕtev razmer victim of circumstances
žŕtev svojega stremuštva victim of one's ambition
spravna žŕtev expiatory victim
žŕtev česa (a) prey to, (a) victim of
darovana žŕtev sacrificial victim
nobene žŕtve se ne bati to shrink from no sacrifice
to je zame velika žŕtev this is a great sacrifice for me
nobenih žŕtev mi ni žal I don't mind making any sacrifice, there is no sacrifice I would not make
biti žŕtev sleparja to be the victim of a con-man (ali a con-man's victim)
padel je kot žŕtev nesreče he was a casualty in an accident
postati žŕtev to fall (a) prey to (ali (a) victim of) - žvižga|ti1 (-m) zažvižgati
1. pfeifen (z dvema prstoma auf zwei Fingern, skozi zobe durch die Zähne)
jezno žvižgati ein Pfeifkonzert bereiten
(igrati na piščalko) pfeifen, flöten
figurativno plesati kot kdo žvižga nach (jemandes) Pfeife/Geige tanzen
2. šport (piskati) pfeifen, začetek: anpfeifen, konec: abpfeifen
3. kos, drozg: flöten, pfeifen
4. lokomotiva, lonec: (piskati) pfeifen
lonec, ki žvižga der Pfeiftopf
5. veter: pfeifen, sausen; krogla: sausen
6.
figurativno iti rakom žvižgat [flötengehen] flöten gehen; im Eimer sein; (umreti) dran glauben müssen - žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)
A) imperf., perf.
1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
veselo žvižgati fischiettare allegramente
lokomotiva žvižga la lomotiva fischia
2. fischiare, sibilare:
krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie
B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene