Franja

emprunt [ɑ̃prœ̃] masculin posojilo; posojeni denar

d'emprunt izposojen; nepravi, navidezen
emprunt forcé, sans intérêts, à court terme prisilno, brezobrestno, kratkoročno posojilo
emprunt gouvernemental, national, d'Etat državno posojilo
amortissement masculin d'un emprunt amortizacija posojila
émission féminin d'un emprunt emisija posojila
intérêts masculin pluriel sur emprunt obresti na posojilo
mot masculin d'emprunt izposojena beseda, izposojenka
nom masculin d'emprunt privzeto ime, psevdonim
remboursement masculin d'emprunt vračanje posojila
accorder, émettre un emprunt odobriti, razpisati posojilo
contracter, faire un emprunt najeti, vzeti posojilo
faire l'emprunt de quelque chose izposoditi si kaj
négocier un emprunt posredovati, izposlovati posojilo
rembourser, restituer un emprunt vrniti posojilo
souscrire à un emprunt podpisati posojilo
surpasser la souscription d'un emprunt preseči vpis posojila
vivre d'emprunt živeti od posojil; figuré krasiti se s tujim perjem

empty² [ém(p)ti] prehodni glagol & neprehodni glagol (out of)
(iz)prazniti (se) (into)
izli(va)ti (se)

to empty s.o. of s.th. odvzeti komu kaj, oropati ga česa

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

enamorar dvoriti; ljubezen v kom zbuditi; ljubiti

enamorarse ljubimkati
enamorarse de alg. zaljubiti se v koga
enamorarse de a/c vzljubiti kaj

encargar [g/gu] naložiti, naročiti, izročiti; priporočiti, svetovati

encargarse nase vzeti, prevzeti
encargarse de a/c zavezati se za kaj

encariñar vzbuditi naklonjenost pri kom

encariñarse con a. vzljubiti kaj

encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!

encore une fois še enkrat
mais encore? (no) in (kaj še)?
non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
pas encore še ne
si encore, encore si če vsaj
et encore in vendar, in celó, pa še
encore que četudi, čeprav
je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti

end² [end]

1. prehodni glagol (in, with s)
končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati

2. neprehodni glagol
končati se, prenehati; umreti

all's well that ends well konec dober, vse dobro
to end in smoke izpuhteti, končati se brez haska, propasti
to end by doing končno kaj storiti
to end in nothing ➞ to end in smoke
to end by saying končno povedati
to end up (ali off) končati, zaključiti

endormir* [ɑ̃dɔrmir] verbe transitif uspavati, zazibati v sen; omamiti (bolečino); figuré dolgočasiti; preslepiti, prevarati, nasuti peska v oči

endormir un blessé pour l'opérer uspavati ranjenca, da bi ga operirali
s'endormir zaspati; figuré postati len, nemaren; popustiti, v delavnosti; pomiriti se (vest)
s'endormir sur quelque chose ne se brigati za kaj
s'endormir sur ses lauriers počivati na svojih lovorikah; postati len in nepazljiv
s'endormir sur le rôti zamuditi priložnost
s'endormir du sommeil de la tombe umreti
s'endormir dans le Seigneur (religion) zaspati v Gospodu

endue [indjú:] prehodni glagol
arhaično (with) obleči; opremiti; obvarovati

to be endued with biti opremljen s, imeti kaj

enflé, e [ɑ̃fle] adjectif otečèn, otekel, nabrekel; figuré nadut, napihnjen, bombastičen (slog); masculin debel človek, familier bedak

joue féminin enflée oteklo lice
être enflé de quelque chose biti ponosen na kaj, nadut, napihnjen zaradi česa
enflé de ses succès nadut zaradi svojih uspehov

enfoncer [ɑ̃fɔ̃se] verbe transitif zabiti, zadreti; poglobiti; potisniti, vtakniti; militaire prebiti, predreti; premagati; figuré potisniti v ozadje, prekositi; familier prevarati, oslepariti; verbe intransitif pogrezniti se, udirati se, potopiti se (ladja); zariti se; familier ruinirati se

enfoncer une porte ouverte (figuré, familier) zelo si prizadevati, da bi dokazali očitno stvar
enfoncer son chapeau sur la tête potisniti si klobuk v čelo
enfoncer un clou dans le mur zabiti žebelj v zid
enfoncer à quelqu'un un couteau dans le cœur zabosti koga v srce
enfoncer quelque chose dans le crâne, dans la tête de quelqu'un (familier) komu kaj v glavo vliti, vbiti
enfoncer les éperons à un cheval spodbosti konja z ostrogami
enfoncer une porte vdreti vrata
s'enfoncer dans l'étude popolnoma se poglobiti v študij
enfoncez-vous bien ça dans la tête! dobro si to zapomnite!
s'enfoncer dans de mauvaises habitudes privzeti grde navade
notre équipe de football s'est fait enfoncer naše nogometno moštvo je bilo pošteno poraženo

engagement [ɑ̃gažmɑ̃] masculin angažiranje, angažiranost; obveznost, dolžnost; obljuba; commerce zastava (kakega predmeta); najetje v službo, služba; théâtre angažman; militaire novačenje; spopad (v boju); praska; sport prijava (k tekmovanju)

sans engagement neobvezno; brez zaposlitve
engagement contractuel pogodbena obveznost
engagement (religieux) zaobljuba
contracter, prendre un engagement (volontaire) prevzeti (prostovoljno) obveznost
faire honneur à ses engagements, observer, remplir, respecter ses engagements izpolniti svoje obveznosti
manquer à ses engagements ne izpolniti svojih obveznosti
prendre engagement de quelque chose obvezati se za kaj
rompre, violer un engagement ne se držati svoje obveznosti
les engagements seront reçus jusqu'à (sport) prijave se bodo sprejemale do

engoué, e [ɑ̃gue] adjectif

être engoué biti ves navdušen (za kaj), nor, neumen (na kaj)
les lecteurs sont engoués de ce roman bralci so nori na ta roman

engross [ingróus] prehodni glagol
(na)pisati z velikimi črkami, na čisto prepisati
arhaično pokupiti; monopolizirati
figurativno prevzeti; zase zahtevati; polastiti se

to engross the conversation ne pustiti nikogar k besedi
to be engrossed by biti zavzet s čim
to be engrossed in s.th. biti zatopljen v kaj

enim, adv. in conj. (po i-jevski sklanjatvi tvorjen acc. indoev. osnove no-, eno-, ono- = oni; prim. umbr. inim, lat. et, eine, lat. et, enem, lat. tum, gr. ἔνη „oni dan“ = tretji dan). Pri Kom. stoji ta veznik še sam zase in lahko stopi tudi na čelo stavka; poznejši pisci ga nav. zapostavljajo eni ali več (soodvisnim) besedam. Služi kot razlaga, pojasnilo ali potrdilo prejšnjega stavka, t.j. izrečene misli ali prepričanja; pomen je torej predvsem

1. vzročen = zakaj, kajti: non in vos quaeritur; Sextus enim Roscius reus est Ci., signum Cereris viri ne esse quidem (ibi) sciebant; aditus enim in id sacrarium non est viris Ci.; na tretjem ali četrtem mestu stoji enim za soodvisnimi besedami, npr. za predlogom in samostalnikom: cum homine enim … Ci., ab omnibus enim Ci., quam ob rem enim Ci.; v stalnih reklih: quousque enim Ci., meo iure enim Ci.; pri enklitični kopuli: difficile est enim Ci.; parendum est enim Ci.; opus erat enim Ci.; ret.: in illorum enim numero Ci., ab huius enim scelere Ci.; pesn.: tibi fabor enim V.

2. pojasnjujoč = namreč: primum mihi dicendum est de genere belli; genus est enim eius modi Ci.; v vrinjenem stavku: de corpusculorum (ita enim appellant atomos) concursione loqui Ci.; elipt. (pravi stavek je treba šele dopolniti): incolumi capite es? quid enim? Ci. (= τί γὰρ) kako namreč (bi moglo biti drugače?), quid enim? (kaj pa?) fortemne possumus dicere … Torquatum? Ci.

3. v pritrdilnem pomenu = seveda, kajpada, (za)res, resnično, v resnici, gotovo: Quid tute tecum? Nil enim Pl., zares, nič, enim istaec captio est Pl. to je vendar past, Blesamius tyrranum Caesarem scriberet. Multorum enim civium capita viderat Ci. gotovo, brez dvoma, ille enim revocatus resistere coepit C. v resnici. Pomni poseb.

1. sed enim = ἀλλὰ γάρ pa saj, pa seveda, saj vendar: hoc regnum dea gentibus esse tenditque fovetque; progeniem sed enim Troiano a sanguine duci audierat (pesnik je snoval po mislih: sed Carthagini metuebat; audierat enim … ) V., multa dabant animos; sed enim nec coniugis artes nec genus amborum sic placuere illi, ut sua progenies O.

2. at enim pa saj vendar, nasproti pa: at enim Caesari imperium dedi Ci.

3. certe enim: Pl., Ter. Veznik se krepi z vērō, torej enimvērō kajti zares, zakaj v resnici, in sicer v pritrdilnem pomenu: (za)res, v resnici, kajpada, seveda. V tej zvezi stoji enim tudi v začetku stavka: enimvero iam nequeo contineri Pl., enimvero Chremes graviter cruciat adolescentulum Ter., bene sane id enimvero hic nunc abest Ter. tega seveda še manjka, enimvero ferendum hoc non est Ci., ille enimvero negat Ci., hic enimvero tu exclamas Ci.; tudi: verum enimvero: verum enimvero cum esset frumentum HS binis Ci. ker pa v resnici, verum enimvero is demum mihi vivere atque frui animā videtur S. toda v resnici.

ēnītor -nītī -nīsus, starejše -nīxus sum

I. intr.

1. s težavo (s trudom) izmotati se, prerivati se, prodreti (prodirati): eniti per adversos fluctus ingenti labore remigum L., eniti per undas Cu., dum per angustias aditūs enituntur T., enisae legiones in aperta T.; occ. s trudom spraviti (spravljati) se kvišku, (s)plezati kvišku, vzpe(nja)ti se: adeo erat impedita vallis, ut in ascensu, nisi sublevati a suis, primi non facile eniterentur C., enituntur in verticem montis Cu., eniti in altiora T.; pesn.: viribus furcarum eniti V. vzpenjati se ob … : pren.: nihil tam alte natura constituit, quo virtus non posset eniti Cu. povzpeti se; v tem (occ.) pomenu tudi z acc. = zlesti, splezati na kaj, prelesti kaj: cum Pyrenaeum eniterentur T., eniti Alpes T., aggerem T., spatium Col.

2. pren. napenjati se, truditi se, prizadevati si: eniti pro aliquo Ter., in aliqua re Ci., Hercules enisus arces attigit igneas H.; z zaimenskim acc.: quid (quantum) eniti possum Ci.; z inf.: simul eniterer quam maxumo usui esse populo Romano S., lacerare et frangere enitar H., nec sic enitar tragico differre colori H.; s finalnim stavkom: enitendum est Miloni, ut tueatur dignitatem suam Ci., ab adulescentia ita se enisum, ut ab optumo quoque probaretur S., enitimini, ne ego meliores liberos sumpsisse videar quam genuisse S.; v pass. pomenu: ab isdem illis fautoribus … enisum (est), ne decretum fieret S.

— II. trans.

1. (po)roditi: Val. Max., Plin., Suet., eniti plures partus L., enixa servitio V. (o Andromahi, ki je v sužnosti Piru rodila sina Molosa), enixa est ignes iugalīs V., quem Plēias enixa est O., enixa est utero infantem O., Roxane praegnans est; optamus, ut marem enitatur Cu., coniux sex partus enixa T., eniti filiam Plin. iun., in luco Martis duos pueros Iust.; v pass. pomenu: Aug., in luco Martis enixi Iust.

2. (o živalih) povreči, skotiti: Plin., sus triginta capitum fetus enixa V. — Pogosto adj. pt. pf. ēnīxus (ēnīsus) 3, adv. ēnīxē (ēnīsē) naporen, stanoviten, vnet, hiter, marljiv, prizadeven, živ (o prošnji): Front., Amm., enixa virtus L., enixo studio L., opera enixior Plin., Sen. ph.; adv.: Pl., Iust., Amm., meam causam … omnes boni proprie enixeque susceperant Ci., enixe aliquem iuvare C., enixe oboedire, enixe obstare, enixe operam navare L., eo enixius ad bellum adiuvare L., quo enixius opem ferret Suet., enixius orare, enixius exorare (moliti) Eccl., aliquem enixissime iuvare Suet.

ênkrat adv.

1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

ēnō -nāre -nāvī

I. intr.

1. plavati iz česa, izplavati: is, qui enat e concha Ci., occulti enaverant Cu.; (o ladjah) izpluti: quibus (navibus) enare non dabatur Sil.

2. occ. plavajoč se rešiti: S. fr., in vado est: facile enabit Pl., enare in Erythraeam L., enare inter undas Val. Max., in quos (tumulos) plerique … enare properant Cu.

3. pesn. pren. = odleteti: foras enare in aëris auras Lucr., Daedalus … gelidas enavit ad Arctos V., (Daedalus) enavit superosque novus conterruit ales Sil.

— II. trans. preplavati, prepluti, preleteti = hiteti skozi kaj: orbem fretis Val. Fl., freta, valles Sil.