Franja

miz|a¹ ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen

míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)

mnenj|e² [ê] srednji spol (-a …) (ekspertiza) strokovno: das Gutachten, Fachgutachten; izvedensko: Prüfungsgutachten, Sachverständigengutachten
nasprotno mnenje das Gegengutachten
dajanje izvedenskega mnenja die Begutachtung
dati strokovno/izvedensko mnenje o etwas begutachten
pridobiti strokovno mnenj ein Gutachten einholen

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj

mónitorski (-a -o) adj. di monitor, di monitoraggio; (tv) monitorio;
monitorska kontrola monitoraggio
inform. monitorski zaslon visualizzatore (di dati)

monnaie [mɔnɛ] féminin kovanec, denar; drobiž; plačilno sredstvo

Monnaie kovnica denarja
en belle et bonne monnaie z dobrim denarjem
en même monnaie z istim denarjem
monnaie blanche srebrn denar
monnaie étrangère tuj, inozemski d.
monnaie légale zakonito plačilno sredstvo
monnaie métallique denar v kovancib, ko-vanci
monnaie papier, monnaie-papier papirnati denar
circulation féminin de la monnaie denarni promet
fausse monnaie ponarejen d.
frappe féminin des monnaies kovanje denarja
imitation féminin des monnaies ponarejanje denarja
menue, petite monnaie (denarni) drobiž
pièce féminin de monnaie novec, kovanec
n'avoir point de monnaie ne imeti drobiža (pri sebi)
battre monnaie kovati denar, familier priskrbeti si denar
c'est monnaie courante to se često dogaja
faire de la monnaie menjati (denar)
payer quelqu'un en monnaie de singe norčevati se iz koga (namesto da bi mu plačali)
rendre, donner à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti, dati komu milo za drago

monopolize [mənə́pəlaiz] prehodni glagol
ekonomija monopolizirati, imeti monopol
figurativno polastiti se

to monopolize the conversation ne dati drugim do besede

montant [mɔ̃tɑ̃] masculin znesek, višina vsote; pikanten, dražljiv okus; sex-appeal; deblo (drevesa); podboj (vrat, okna)

d'un montant de v znesku od
montant d'achat nabavna vsota
montant entier poln znesek
montant global (ali total), partiel globalen, delen znesek
donner du montant à la sauce dati omaki pikanten okus

monumento moški spol spomenik

monumento funerario nagrobni spomenik
declarar monumento nacional pod spomeniško varstvo dati (znamenitosti)
los monumentos de una ciudad znamenitosti mesta

morfij samostalnik
(zdravilo proti bolečinam) ▸ morfiumImela je hude bolečine po vsem telesu, zato je dobivala injekcije morfija. ▸ Egész testét gyötörték a fájdalmak, ezért morfiuminjekciókat kapott.
Umrl je zaradi smrtonosne mešanice heroina in morfija. ▸ Heroin és morfium halálos keverékétől halt meg.
Test pokaže sledove marihuane, amfetaminov, kodeina, kokaina, heroina in morfija. ▸ A teszt kannabisz, amfetamin, kodein, kokain, heroin és morfium nyomait mutatja ki.
Sopomenke: morfin

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mortālitās -ātis, f (mortālis) umrljivost, od tod

1. minljivost: mollitiae Plin., omne, quod ortum est, mortalitas consequitur Ci.

2. meton.
a) časnost = začasnost, minljivost, časne (posvetne) reči, smrtnost, konec življenja, smrt (naspr. immortalitas): Q., Suet., Plin., mortalitatem explere T. slovo dati temu svetu, m. mariti intervenit Icti.
b) človeška slabost, človeška krhkost (prhkost), slaba, poltena človeška narava, poltenost: Sen. Ph. idr.

3. konkr. smrtniki, ljudje, človeštvo: Plin., Sen. ph., Iust., Suet., contra fortunam non satis cauta mortalitas est Cu.

mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
péché masculin mortel smrtni greh
silence masculin mortel mrtvaška tišina
courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna

mote moški spol geslo, moto; vzdevek

poner (sacar) mote a alg. komu vzdevek dati

moti|ti¹ [ó] (-m) zmotiti stören (koga pri delu jemanden bei der Arbeit); (moteče vplivati) störend beeinflussen; potek: beeinträchtigen; (ovirati) behindern; razpoloženje: (kaliti) trüben
ne dati se motiti sich nicht stören lassen, (ne dati se zavesti) sich nicht beirren lassen
pravo motiti posest den Besitz stören

motivo moški spol vzrok, povod, nagib, motiv

con motivo de zaradi, glede
con mayor motivo cuando... toliko bolj, ker
de motivo propio, de su motivo iz lastnega nagiba, sam od sebe
por este motivo iz tega razloga
por cuyo motivo zaradi česar
sin motivo brez vzroka, neutemeljen(o)
carecer de motivo biti neutemeljen, neupravičen
dar motivo (a) dati povod (za)
alegar motivos (para) iskati izgovore (za)
por los motivos expuestos navedenih razlogov

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre

možnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Möglichkeit (izrazna Darstellungsmöglichkeit, kombinacijska Kombinationsmöglichkeit, izbire Wahlmöglichkeit, napredovanja Aufstiegsmöglichkeit, prenočevanja Übernachtungsmöglichkeit, primerjave Vergleichsmöglichkeit, rešitve Lösungsmöglichkeit, uporabe Einsatzmöglichkeit, Verwendungsmöglichkeit, vplivanja [Einflußmöglicheit] Einflussmöglicheit, Einwirkungsmöglichkeit, za razvoj Entfaltungsmöglichkeit, zaslužka Erwerbsmöglichkeit, Verdienstmöglichkeit, za trening Trainingsmöglichkeit)

2. (priložnost) die Gelegenheit (kuhanja Kochgelegenheit, parkiranja Parkgelegenheit, umivanja/pranja Waschgelegenheit, prevoza Fahrgelegenheit, za sedenje Sitzgelegenheit)

3. (možna nevarnost) die Gefahr (poledice Glatteisgefahr, Eisgefahr, plazov Lawinengefahr)

4. (obeti za prihodnost) die Aussicht, Aussichten množina, die Chance (za dobiček Gewinnchance, za preživetje Überlebenschance, za uspeh Erfolgsansichten, na trgu Marktchance)
dobre možnosti gute Aussichten
enake možnosti die Chancengleichheit
|
imeti možnost die Möglichkeit haben, sich in der Lage sehen (zu), za bodočnost: Aussichten haben
dati možnost komu (jemandem) Gelegenheit geben (zu)
ne imeti druge možnosti keine Wahl haben
po možnosti möglichst, nach Möglichkeit, wenn irgend möglich, (morebiti) möglicherweise
v okviru možnosti im Rahmen des Möglichen, nahajati se: im Bereich der Möglichkeiten
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

mrlìč (-íča) m

1. morto, cadavere:
dati, položiti mrliča na mrtvaški oder deporre il morto sul catafalco
bedeti pri mrliču vegliare il morto
kropiti mrliča benedire il morto
zvoniti mrliču suonare a morto
pokopati mrliča seppellire il morto
bled kot mrlič pallido come un morto, un cadavere
juha, ki bi jo mrlič posrebal un brodo che farebbe resuscitare un morto
pren. živ mrlič cadavere ambulante, malato a morte

2. pren. (nedružaben človek) pappa fredda, pappa molle