Franja

tiskálen (-lna -o) adj. da stampa, tipografico:
tiskalni stroj macchina da stampa

tiskárniški (-a -o) adj. di, da stamperia; tipografico; del tipografo:
tiskarniški papir carta da stampa
tiskarniški znak contrassegno del tipografo

tiskárski (-a -o) adj. di, della, da stampa; tipografico:
tiskarski stroj macchina da stampa
tiskarska barva inchiostro tipografico, da stampa
tiskarska črka carattere (tipografico); lettera
tiskarski delavec tipografo, operaio tipografico, stampatore
tiskarska točka punto tipografico
tiskarska napaka, tiskarski škrat errore di stampa
tiskarska pola foglio di stampa
tiskarski stavek composizione
tiskarski valj cilindro per la stampa

tisočák (-a) m

1. num. biglietto, banconota da mille

2. žarg. montagna, cima sui mille metri

tistile (tistale, tistole) derjenige, diejenige, dasjenige; der da, die da, das da

tkálski (-a -o) adj. di tessitura, da tessitore, tessile:
tkalska industrija industria tessile
tkalski vozel nodo da tessitore
tkalski čolniček navetta

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

toaléten (-tna -o) adj. di, da toilette; igienico:
toaletni prostori toilette, toletta, servizi igienici
toaletni papir carta igienica

tòbože prisl. baje, menda, dozdevno, kot da: on je tobože bolestan; dok su oni tamo tobože raspravljali o miru, već se potajno spremao rat; otišao je u varoš tobože poslom

tód adv.

1. di qua, per di qua

2. qui, da queste parti

tóksičen (-čna -o) adj.

1. biol. di, da tossina

2. (strupen) tossico

tole [ó] (tegale …) das da; rekel je …: das Folgende (Folgendes); filozofija das Diese, ein Dieses

tolerābilis -e (tolerāre)

1. pass. ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), prenesljiv, znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: dolor Ci., condicio servitutis Ci., tolerabilior senectus Ci., homo tolerabilis Ter., rex, orator Ci., poēta Sen. ph., tolerabilissima sententia Icti., tolerabile est Sen. rh. ali tolerabilius est z inf.: Ci. ep.

2. act. zlahka prenašajoč ali prestajajoč, trpežen: oves esse tolerabiles Col. da prebijejo zimo. Adv. tolerābiliter
a) (še) znosno, sprejemljivo: Cels., Col.
b) potrpežljivo: aliquid tolerabilius ferre ali pati Ci.

tolerō -āre -āvī -ātum (prim. tollō) nositi, prenašati

1.
a) držati: aliquem sinu, gremio suo Ap. v naročju; metaf. o neživih subj.: mensula cenae totius honestas reliquias tolerans Ap.
b) prenesti (prenašati), zdržati, udržati (težo): aquilae ipsae non tolerantes pondus apprehensum unā merguntur Plin.; metaf. (o stvareh): sesquipedalis paries non plus quam unam contignationem tolerat Plin.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, strpeti, pretrpe(va)ti, (v)zdržati, prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): hiemem, militiam Ci., famem aliquā re C. narediti znosno, (o)lajšati si, zmoči (zmagati), sitim aestumque, frigora atque inediam T., tributa Ci. ali sumptūs Ter., Ci. inopiam S.
b) vzdrževati, ohranjati, hraniti, prehranjevati: vitam tolerare C., V., T., Vell. borno živeti, životariti, quos corpora equorum toleraverant T. ki so se bili hranili s konjetino (konjskim mesom), equitatum, equos C.
c) podpirati, lajšati, delati kaj znosno: alicui egestatem Pl., paupertatem heri et meam servitutem Pl.
d) occ. (z)držati: frumentum se exigue XXX dierum habere, sed paulo etiam longius tolerari posse parcendo C., in penatibus isdem T.
e) zadostiti (zadoščati) čemu, izpolniti (izpolnjevati) kaj: sua moenia (= munia, dolžnosti) Pl. silentium Ap. trdno molčati. — Od tod
a) gerundiv tolerandus 3 ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: non tolerandae condiciones L. neznosni.
b) pt. pr. tolerāns -antis prenašajoč, trpeč, potrpežljiv, vztrajen; kot pt. z acc.: dominum aemulum non tolerans T.; kot adj. relat. z gen.: Col. idr., corpus laborum tolerans T. težave (napore) zlahka prenašajoče, navajeno težav (naporov); abs.: iners domi, bello tolerantior Aur.
c) pt. pf. tolerātus 3 znosen, lahkoten: tanto toleratiora (po novejših izdajah laetiora) capesseret T. — Adv. toleranter

1. potrpežljivo: dolorem pati Ci., illa ferre Ci. ep.

2. znosno, sprejemljivo: anniculae fecunditatem poscuntur, tolerantius tamen bimae Plin.

tóliko adv.

1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva

10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli

tolovájski (-a -o) adj. brigantesco, da brigante; di briganti:
tolovajska tolpa banda di briganti

tolstorépka (-e) f pecora da lana

tōnsilis -e (tondēre)

1. ki se da (ki ga je moč) (o)striči, strižen, (o)strižljiv: villus Plin.

2. (o)strižen, pristrižen, obrezan, obsekan, okleščen: tapetes Matius ap. Gell., silvae Sen. ph., nemora Plin., virgultorum barba Mart., corona T. (= tonsa; gl. tondeō) Serv.

tòp (tôpa) m

1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
nabiti top caricare il cannone
ladijski top cannone navale
netrzajni top cannone senza rinculo
poljski top cannone da campagna
protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
samohodni top semovente

2. teh. cannone:
ribolovski top lanciaarpione
vodni top cannone ad acqua
snežni top sparaneve
elektronski top cannone elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

3. šah. torre

tóples (-a)

A) m topless

B) tóples adj. inv. topless, costume da bagno topless