Franja

posláti envoyer, expédier, faire parvenir, faire un envoi, acheminer

na dom poslati livrer à domicile
poslati kaj s kamionom, z ladjo, z letalom expédier quelque chose par camion, par bateau, par avion
poslati po koga envoyer chercher quelqu'un, faire venir, appeler quelqu'un
poslati koga k vragu envoyer quelqu'un au diable (ali à tous les diables, promener, paître)
poslati koga v smrt envoyer quelqu'un à la mort
poslati za kom faire suivre
poslati kot brzovozno, kot vozno blago expédier en grande, en petite vitesse
poslati na dopust, v ječo envoyer en permission, en prison
poslati naprej (pismo, pošto itd.) réacheminer
poslati nazaj renvoyer, réexpédier
poslati na ogled envoyer à vue
poslati ojačenja envoyer des renforts
poslati paket faire parvenir un colis
poslati paket, pismo priporočeno recommander un paquet, une lettre
poslati po pošti, po železnici envoyer (ali expédier) par la poste, par chemin de fer

posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

posláti enviar; remitir; mandar ; (odposlati) expedir

poslati za kom hacer seguir, (pismo) reexpedir
nazaj poslati (osebo) hacer volver, (pošiljko) reexpedir, reenviar
poslati po (zdravnika) enviar (ali mandar) a buscar (al médico)
poslati koga k vragu enviar a paseo, enviar a pasear, enviar al infierno a alg

poslúšnost (-i) f

1. (ubogljivost) ubbidienza, docilità

2. (pokornost) ubbidienza, acquiescenza; lealtà:
prisiliti koga k poslušnosti ridurre uno all'ubbidienza
slepa poslušnost (pokorščina) ubbidienza cieca, assoluta, passiva, pronta
poslušnost zakonom lealismo, ubbidienza alle leggi

possessiuncula -ae, f (demin. k possessiō¹) majhno posestvo, posestevce, posestvece: Aug., Hier., omni tibi adseveratione adfirmo, quod mihi credas velim, mihi maiori offensioni esse quam delectationi possessiunculas meas Ci. ep., si attenuatus frater tuus vendiderit possessiunculam eius Vulg.

possestrīx -īcis, f (fem. k possessor) posestnica, lastnica, imetnica, gospodarica: eius monilis possestricem Afr.

post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

I. adv.

1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —

II. praep. z acc.

1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

Opomba: Post

1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.

posterula -ae, f (*posterulus, demin. k posterus)

1. zadnja (stranska = skrivna) vratca: posterulae proditio Cass.

2. stranska pot: viator quidam … cum bivium armato milite vidisset oppletum, per posterulam tramitem medium squalentem Amm.

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

postīcula -ae, f (demin. k postīca) zadnja vratca: ilico me perducit ad domum quampiam, cuius ipsis foribus obseptis per quandam brevem posticulam intro vocat me Ap.

postīculum -ī, n (demin. k postīcum) zadnji del (ozadek) poslopja, zahišje, zahišni prizidek, dvoriščna stavba: posticulum hoc recepit, quom aedis vendidit Pl., ubi nunc filius meus habitat? ST. Hic in hoc posticulo Pl., quo verbo Plautus quoque in Trinummo usus est in hoc versu: posticulum hoc recipit, cum aedis vendidit Pl. ap. Gell.

postrī-diē, adv. (ixpt.; iz *postrī-diē (loc.) k posterus dies = postero die (sinkop.)) drugi dan, drugega dne, naslednji dan: Kom. idr., p. Catilinam excitavi Ci., primā luce p. constituunt proficisci C.; natančneje določeno: p. eius diei Ca., C. drugi dan po tem; z acc. (analogno s post): Gell., Suet. idr., p. Calendas, Nonas, Idus L., p. ludos Apollinares Ci. ep.; s quam (kot): Suet., p. intellexi, quam discessi Ci. ep.

pōstulātrīx -īcis, f (fem. k pōstulātor) zahtevajoča: postulatrices sollemnitates = supplicationes: Tert.

pošiljátelj envoyeur moški spol , expéditeur moški spol , (blaga) consignateur moški spol

pošiljatelj paketa, pisma expéditeur d'un colis, d'une lettre
nazaj k pošiljatelju! retour à l'envoyeur (ali à l'expéditeur)!

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

potegn|iti¹ [é] (-em) vleči ziehen, sunkovito: reißen, s silo, z veliko muko: zerren (navzgor aufziehen, hinaufziehen, emporziehen, hinaufzerren, hochzerren, hochreißen, dol hinunterziehen, hinunterzerren, herunterziehen, nazaj zurückziehen, zurückzerren, zurückreißen, narazen [auseinanderziehen] auseinander ziehen, …); z roko iz česa: fischen/herausfischen aus, herausgreifen aus, figurativno hervorangeln aus, po dolgem brkljanju: herauskramen aus
z roko, prsti: potegniti po čem streichen über
potegniti dol herunterziehen, hinunterziehen, z omare ipd.: herunterholen
potegniti črto eine Linie ziehen, einen Strich machen, figurativno pod kaj: einen Strich machen unter, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen unter
potegniti dobiček iz česa (Profit) herausholen aus
potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
potegniti ključ iz ključavnice den Schlüssel abziehen
potegniti krajši konec figurativno den Kurzeren ziehen, zu kurz kommen, das Nachsehen haben
potegniti mejo eine Grenze ziehen
potegniti sklepe iz [schlußfolgern] schlussfolgern aus, die Konsequenzen ziehen
potegniti čez glavo über den Kopf ziehen, überziehen
potegniti iz dreka aus der Scheiße ziehen
potegniti iz zemlje aus der Erde ziehen/reißen
potegniti k sebi noge: anziehen, krožnik ipd.: zu sich ziehen
potegniti za rokav, plašč ipd.: zupfen an
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen

potégniti tirar; sacar ; (meč tudi) desenvainar ; (vozilo) tirar ; (črto) trazar ; (brazdo) hacer ; (skozi odprtino) pasar (por) ; (zaključke) sacar

potegniti kvišku alzar, elevar, izar (zastavo la bandera)
potegniti krajši konec (fig) salir perdiendo
potegniti iz cigarete dar una chupada al cigarrillo
potegniti na kopno (čoln) arrastrar a tierra
potegniti kjuč iz ključavnice sacar (ali quitar) la llave
potegniti kaj k sebi atraer (hacia sí a/c)
potegniti koga za roko (lase, uho) tirar del brazo (de los cabellos ali del pelo, de la oreja) a alg
potegniti se za koga cuidar de alg, interesarse por alg

potez|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. pri šahu, igrah sploh: der Zug (taktična taktischer Zug), Schachzug, Spielzug, -zug (dvojna Doppelzug, izsiljena Zwangszug, ključna Schlüsselzug, kuvertirana Abgabezug, matna Mattzug, napada Angriffszug, nasprotna/v odgovor Gegenzug, obrambna Verteidigungszug, problematična Problemzug, vmesna Zwischenzug, začetna Anfangszug, zmagovita Gewinnzug, s kmetom Bauernzug, s kraljem Königszug, s kraljevim kmetom Königsbauernzug, s skakačem Springerzug, s trdnjavo Turmzug, z damo Damenzug, z lovcem Läuferzug, za tempo Abwartungszug, ki poenostavlja pozicijo Vereinfachungszug, ki vodi v pat Pattzug, ki vodi v poraz Verlustzug, ki vodi v remi Remiszug)
prisilna poteza pri šahu: der Zugzwang
prva poteza das Anspiel
poteza za potezo Zug um Zug
prisiliti k potezi in Zugzwang bringen
biti na potezi am Zuge sein
kuvertirati potezo einen Zug abgeben
priti na potezo zum Zuge kommen (tudi figurativno)

2. figurativno der Schachzug (modra/rafinirana ein kluger/raffinierter Schachzug)
napačna poteza der Fehlzug
figurativno genialna poteza der Geniestreich

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

pōtitō -āre (frequ. k pōtāre) vztrajno (kar naprej) piti, popivati, „pijačiti“: poscam Pl., pocla, paterā aureā Pl. iz zlatih čaš, iz zlate posode.