Franja

Zadetki iskanja

  • vám you; to you

    povedal sem vám resnico I told you the truth
    vám smem predstaviti svojega prijatelja X.Y.? may I introduce my friend X.Y. to you?
  • varčeváti to save, to economize; to put (ali to lay) by; to be thrifty (ali saving, economical); to manage thriftily, to use sparingly

    varčeváti za hude čase to put something by for a rainy day; (skopariti) to be parsimonious
    ne varčeváti to be lavish (ali prodigal, unsparing of)
    varčujem za avto I am saving up for a car
  • váren safe; secure

    váren pred safe from
    na várnem in safety
    absolutno, popolnoma váren (pogovorno) as safe as houses
    toliko bolj várno so much the safer
    váren kraj a safe place
    váren pred napadi secure from attacks
    váren obstoj, eksistenca a secure existence
    váren pred nevarnostjo secure from danger
    várna investicija a safe investment
    most ni váren the bridge is not safe
    biti na várnem to be on the safe side
    biti váren pred volkovi to be safe from the wolves
    hraniti kaj na várnem to keep something safe
    tu smo na várnem pred vetrom here we are sheltered from the wind
    moje življenje ni več várno my life is no longer secure
    ni várno dotakniti se tega psa it is not safe to touch this dog, beware of the dog!
    zdaj se čutimo várne we feel safe now
    várno sem ga spravil (spremil) domov I saw him safe home
    spravil sem ga na várno I have taken him to (ali put him in) a safe place
    peljati na várno to lead to safety
    položiti na várno mesto to put in a safe place
  • varováti (-újem)

    A) imperf.

    1. custodire, difendere, guardare, essere a guardia:
    dlake varujejo žival pred mrazom i peli difendono l'animale dal freddo

    2. (prizadevati si, da se kaj ohrani) custodire:
    varovati skrivnost custodire un segreto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. varovati mrliča vegliare il morto
    jur. varovati pravico difendere, tutelare il diritto
    varovati kot punčico svojega očesa custodire come la pupilla dei propri occhi
    bog varuj povedati komu! guai dire a qcn.!

    B) varováti se (-újem se) imperf. refl. (izogibati se) guardarsi (da):
    varovati se slabe družbe guardarsi dalle cattive compagnie
  • vàs1 (zaimek) you

    ne vidim vas I don't see you
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • včéraj yesterday

    včéraj zvečer (sinoči) yesterday evening, last night
    včéraj zjutraj yesterday morning, pesniško arhaično yestermorn
    včéraj teden yesterday week
    šele včéraj only yesterday
    nisem včéraj prišel na svet (figurativno) I wasn't born yesterday
  • vdéti (vdénem) | vdévati (-am) perf., imperf.

    1. infilare, incrunare:
    vdevati nit incrunare il filo
    vdevati vezalke v čevlje infilare i laccioli nelle scarpe

    2. redko (vložiti, vlagati; vstaviti, vstavljati) mettere, montare; ficcare:
    vdeti list v pisalni stroj mettere il foglio nella macchina
    vdeti šipo v okvir montare il vetro nella cornice
  • vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

    1. penetrare, infiltrarsi:
    skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

    2. invadere:
    vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

    3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
    tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
    vdirati vrata forzare, scassinare la porta

    4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
    v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
    vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
  • vèč more; plus

    vèč kot... more than...
    vèč (od njih) several
    še vèč still more
    vèč kot dovolj enough and to spare
    vèč ljudi several people
    ne vèč no more, no longer
    vèč ali manj more or less
    nič vèč no more
    vèč dni several days, a day or two
    vedno vèč in vèč more and more
    nikoli vèč nevermore, never again
    vèč kot enkrat more than once
    vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
    čim vèč, tem bolje the more the better
    čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
    sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
    on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
    ni ga vèč he is no more
    bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
    imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
    vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
    vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
    ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
    nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
    vèč od njih poznam I know several of them
    nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
    spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
    ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
    nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
    ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
    ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
    od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)
  • véčati1 (-am) imperf. ingrandire, ampliare, aumentare; esasperare, esacerbare:
    večati cene aumentare i prezzi
    večati zmedo esasperare la confusione
  • večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
    dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
    absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
    kvalificirana večina maggioranza qualificata
    tiha večina maggioranza silenziosa
    večina dneva la maggior parte del giorno
    v večini primerov nella maggioranza dei casi
    večina molči i più tacciono
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • véčnost eternity; perpetuity

    že cela véčnost je, da... it is ages since...
    celo véčnost te nisem videl I haven't seen you for ages (ali for a month of Sundays)
  • védeti to know; to be aware (of); to realize

    zanesljivo védeti to be positive about
    védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
    dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
    vem za nekoga, ki... I know of someone who...
    kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
    ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
    pa še kako dobro to vem! don't I know it!
    bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
    on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
    ne védeti za kaj to be ignorant of something
    rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
    ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
    védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
    nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
    védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
    kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
    to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
    influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
    védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
    človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
    kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
    ali še veš? do you remember?
    ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • védno adv. sempre; knjiž. ognora:
    vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
    priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
    reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
    za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
    denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
  • vék1 (-a) m

    1. evo, età, periodo:
    zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
    hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
    naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica

    2. star. secolo:
    pren. zlati vek secolo d'oro
    rel. na vekov veke per i secoli dei secoli
  • veléti to order, to command, to tell; arhaično to bid

    storili bomo, kar nam bodo veleli we will do what they tell us
    velel mi je, naj sedem he told me to take a seat (ali to sit down)
    velel sem mu, naj gre I told him to go
  • vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

    v vélikem obsegu on a large scale
    vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
    véliki četrtek Maundy Thursday
    vélik del a great deal
    lov na véliko divjad big-game hunting
    Aleksander Veliki Alexander the Great
    véliki (glavni) dobitek first prize
    vélika bitka great battle
    véliki in mali (figurativno) great and small
    véliki inkvizitor grand inquisitor
    vélika gospoda (imenitniki) the great
    Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
    vélika laž a big lie
    vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
    vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
    Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
    véliki mojstri the great masters pl
    vélika noč religija Easter
    véliki petek religija Good Friday
    vélika sobota religija Holy Saturday
    vélika obzirnost great discretion
    véliko naročilo large order
    vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
    véliko podjetje largescale enterprise
    vélik pesnik great poet
    véliki stroški heavy expenses pl
    z vélikim trudom with great pains
    vélik umetnik great artist
    véliki teden religija Holy Week
    Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
    vélika soba large room
    véliki vezir Grand Vizier
    véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
    vélika žival large animal
    vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
    oba sta enako vélika they are both the same size
    pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
    oni živijo v vélikem slogu they live in great style