Franja

pljúskati pljúskniti to splash, to plash; to dash; to splatter

pljuskajoč splashy, plashy
valovi pljuskajo ob obalo the waves are breaking on the beach

plod² [plɔd]

1. neprehodni glagol
vleči se, vlačiti se, s trudom hoditi (along, on)
figurativno truditi se, garati, guliti se (at, on, upon)

2. prehodni glagol
s trudom si utirati pot (to plod one's way)

plume² [plu:m] prehodni glagol
okrasiti s peresi; čistiti perje (ptič)

to plume o.s. on postavljati se s čim, kititi se s tujim perjem

pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.

plus [plü(s)] adverbe več; bolj; razen tega, nadalje, še; masculin največ, najvišje [plüs]; mathématiques (znak) plus (+)

au plus tard najkasneje
au plus tôt čim prej
(tout) au plus kvečjemu, največ
d'autant plus toliko bolj
bien plus še več
de plus vrhu tega
raison féminin de plus razlog več
de plus en plus bolj in bolj, vedno več, čim dalje bolj
en plus (de) (še) zraven, povrh
le plus največ
le plus vite possible čim hitreje
ne ... plus ne več
ne ... plus que le (še), samo
ni plus ni moins ne več ne manj
ni plus ni moins que natančno (toliko) kot
non plus tudi ne
ni moi non plus jaz tudi ne
on ne peut plus skrajno
pour plus de sécurité za večjo varnost
qui plus est kar je še več
qui plus qui moins eni več, drugi manj
tant et plus mnogo; zelo; večko treba, obilno
ne ... pas plus tôt ... que ... komaj ..., že ...
plus ou moins več ali manj
plus que cela (de) (familier) mnogo
il y a plus še več, stvar gre še naprej; pride še lepše
il ne manque plus que ça! (familier) samo še tega se manjka!
je fais tout ce qu'on me dit, sans plus! naredim vse, kar mi rečejo, več pa ne (pa nič več)!

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom

pobótnica receipt

proti pobótnici on (ali against) receipt
pavšalna pobótnica receipt in full
dati, izstaviti pobótnico za to give a receipt for, to make out a receipt for
napisati, izdati pobótnico to give a receipt, to receipt

pobráti ramasser, (re)cueillir, collecter, relever, prendre ; (sadje itd.) faire la cueillette ; (pisma) lever

pobrati se s'en aller, déguerpir, décamper, s'éclipser, s'esquiver, pogovorno filer sans demander son reste
pobrati članarino recueillir les cotisations
pobrati klasje glaner
pobrati jo s'éclipser, s'enfuir, se sauver, filer, tourner (ali montrer) les talons, familiarno filer à l'anglaise
pobrati pridelek ramasser (ali moissonner) la récolte
pobrati se proč décamper, s'en aller, quitter les lieux
pobrati smetano amener (ali tirer) la couverture à soi
pobrati šila in kopita (familiarno) prendre ses cliques et ses claques, trousser son sac et ses quilles
pobrati zanke rem(m)ailler, ramasser les mailles
vse so mu pobrali on lui a tout pris
poberi se od tod! va-t-en!, va te promener!, va au diable!, fiche-moi le camp!, file!, déguerpis (ali décampe) d'ici!, hors d'ici!

pobre moški spol/ženski spol revež, revica, nesrečnik, -nica

pobre de espíritu ubožec na duhu (biblija); človek brez energije, duševno omejen človek
pobre de imaginación človek ozkega obzorja
pobre limosnero berač
pobre vergonzante sramežljiv revež
es un pobre on je izgubljen človek

pobúda initiative; incentive; instigation; suggestion; impulse; stimulus, pl -li

na pobúdo on the initiative (koga of someone), at the instigation (of someone)
poln pobúd full of suggestions
na lastno pobúdo on one's own initiative
prevzeti pobúdo to take the initiative
dati pobúdo to motivate

poco moški spol majhna količina

servir para poco za nobeno rabo ne biti
un poco de agua nekoliko vode
el caso no es para poco primer ni tako enostaven
hace poco, poco ha pred kratkim, nedavno
cargar poco malo (za)računati
es un embustero, para decir poco on je, milo rečeno, lažnivec
tener en poco podcenjevati, ne ceniti
pocos pl maloštevilni, ne mnogi
muchos pocos hacen un mucho iz mnogih majhnih količin nastane velika količina; zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača

počásen slow (v, pri of, in); tardy; (len) sluggish; (bolezen) lingering

počásen in siguren slow but sure
počásen in vztrajen slow and steady
počásen delavec slow worker
počásen tok slow current
počásna rast slow growth
ne bodi (tako) počásen! don't dawdle!, don't be such a slowcoach!
biti počásne pameti to be slow on the uptake

počási slow, slowly

vozite počási! slow!, slow down!
(le) počási! take your time!
počási voziti to drive slowly
počási delujoč strup slow poison
on počási dojema he is slow on the uptake
počási napredovati to make slow progress
počási se daleč pride more haste, less speed; easy does it
on dela počási in zanesljivo he is slow but sure
kar počási! (se nikamor ne mudi) easy does it!, take it easy!

počénjanje počétje behaviour, doings pl

lepo počénjanje, počétje! (ironično) fine goings on!

početi [é] (počnem) machen (kaj počne Peter? was macht Peter?), tun (česa takega on ne počne so etwas tut er nicht); treiben; kaj slabega: es arg treiben; beginnen/anfangen (ne vedeti, kaj bi počel s čim nichts beginnen/anfangen können mit)
s tem nimam kaj početi ich habe keine Verwendung dafür
početi neumnosti Unfug treiben

počéz across; athwart; aslant; transversely; (brez izbiranja) indiscriminately

počéz rezati to cut on the bias

počítnice (long) holidays pl, vacation

poletne počítnice long (summer) vacation (oziroma holidays)
parlamentarne počítnice parliamentary recess
počítnice univerza vacation
biti na počítnicah to be on vacation
iti na počítnice to go on one's holidays, to take one's holidays, to take a vacation

počútiti se to feel

počútiti se dobro to feel well
kako se počutite? how do you feel?, how are you?
ne počutim se najbolje danes I don't feel at my best today
počutim se mnogo bolje I'm feeling much better
dobro se zdravstveno počútiti se to feel up to the mark
danes se počutim stokrat bolje I feel heaps better today
slabo se počutim I feel ill (ali poorly), I am unwell
zelo slabo se počútiti se to feel like nothing on earth, to feel poorly (ali faint, rotten)

pod under; below, beneath

pod ceno for less than the value
pod mojo častjo beneath my dignity
pod drevesom under a tree
pod Henrikom IV under Henry IV
pod ničlo below zero
pod napačnim imenom under a false name, under an assumed name
pod vsako kritiko beneath criticism
pod milim nebom under the open sky
pod pokroviteljstvom under the patronage of
pod mojimi nogami below my feet
pod ognjem treh baterij vojska under the fire of three batteries
pod pečatom tajnosti under a pledge of secrecy
pod pretvezo, pod izgovorom under the pretext (of)
pod roko (figurativno) secretly
pod hribom at the foot of the hill
pod (s) pogojem on condition that...
pod njegovim vladanjem in his reign
pod vplivom influenced by...
pod zemljo underground
pod 20 let starosti under 20 years of age
pod kaznijo globe under the penalty of a fine
pod smrtno kaznijo under pain of death
osebe pod 30 leti the under-thirties
on je pod copato (figurativno) he is henpecked; he is tied to his wife's apron strings, the mare is the better horse
biti pod orožjem to be under arms
ničesar ne imeti za pod zob not to have a bite to eat
dajte to pod ključ! put it under lock and key!
pasti pod stečaj to go bankrupt, to fail
prodajati pod lastno ceno to sell below cost price
stanovati pod streho (v mansardi) to live in a garret
storil je to pod pritiskom he did it under pressure
šibiti se pod bremenom to sink under the load

pód -a floor

na pód, -au on the floor