Franja

Stern¹, der, (-/e/s, -e) zvezda (tudi Astronomie); Typographie zvezdica; Technik bei Fahrrädern: napere; Astronomie veränderlicher Stern spremenljivka; ein guter Stern figurativ srečna zvezda; der Stern geht auf zvezda vzhaja ( tudi figurativ ); der Stern geht unter zvezda zahaja ( tudi figurativ ); Sterne sehen videti (vse) zvezde; die Sterne vom Himmel holen storiti vse možno (za koga); die Sterne vom Himmel holen wollen obljubljati zvezde z nebes; auf diesem Stern na zemlji; in den Sternen geschrieben stehen biti zapisano v zvezdah; unter fremden Sternen pod tujim nebom, pod tujimi zvezdami; unter einem günstigen Stern geboren rojen pod srečno zvezdo; von einem anderen Stern iz nekega drugega sveta

Stiefel, der, (-s, -) škorenj; visok čevelj; das sind zwei Paar Stiefel/das sind zweierlei Stiefel to sta dve različni stvari, to je nekaj povsem drugega; das sind lauter linke Stiefel to je čisto narobe, vse je narobe; die Stiefel lecken jemandem klečeplaziti okoli (koga); aus den Stiefeln hauen vreči na rit (od začudenja); sich einen Stiefel einbilden biti zelo domišljav; seinen Stiefel weitermachen delati naprej po stari navadi; einen Stiefel arbeiten, schreiben usw. slabo delati, pisati itd.; einen Stiefel zusammenreden/zusammenschreiben govoriti/pisati same neumnosti

stir³ [stə:]

1. prehodni glagol
(pre)mešati (tekočino); (po)drezati; (pre)tresti, premakniti, razgibati; spodbuditi, izzvati (to, into k)
razvneti, razburiti, razburkati

2. neprehodni glagol
(dati) se mešati; premakniti se, premikati se, gibati se, razgibati se; zbuditi se, vstati; razburiti se; reagirati (to na)
krožiti (novica), prenašati se; zgoditi se, dogajati se

anything stirring? se kaj dogaja? kaj novega?
not a breath (of wind) is stirring najmanjše sapice ni
to stir s.o.'s blood razburkati, razvneti, navdušiti koga
to stir one's coffee premešati si kavo
don't stir! ne premikajte se!
not to stir an eyelid niti z očesom ne treniti
not to stir a fingor (to help) s prstom (niti z mezincem) ne migniti (v pomoč)
to stir the fire podrezati ogenj
he never stirs out of house on se nikoli ne premakne iz hiše, vedno čepi doma
nobody is stirring yet nihče še ni vstal (iz postelje)
to stir heaven and earth figurativno napeti vse sile
to stir the heart ganiti srce
there is no news stirring nobena novica ne kroži
to stir one's stumps pogovorno hitreje stopiti, pohiteti, podvizati se
to stir s.o.'s wrath razjariti, razbesniti koga, spraviti koga v besnost

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

stomachor -ārī -ātus sum (stomachus kot telesni del, v katerem je tudi žolč) biti ne(je)voljen, biti zlovoljen, biti jezen, (raz)jeziti se, (raz)srditi se, biti nasršen, (na)sršiti se ipd.: Sen. ph. idr., si stomachabere et moleste feres, plura dicemus Ci., saepe videbam … irascentem et stomachantem Philippum Ci.; s praep.: Scipio cum stomacharetur cum C. Marcello Ci. ko se je pričkal, cum … prave sectum stomacheris ob unguem H.; z abl. jeziti se nad čim, na kaj: Aug., iucundissimis litteris stomachatus sum in extremo Ci. ep.; s quod: non dubito, quin … stomachere, quod tecum de eadem re agam saepius Ci. ep.; s si: stomachabatur senex, si quid asperius dixeram Ci.; z gr. acc. (glede na kaj, nad čim, na kaj): id mecum stomachabar Ter. nad tem sem se jezil sam pri sebi, stomachor omnia Ci. ep. vse me jezi, sive quid stomachor valde Augustus ap. Suet.; z obj. v acc.: (sc. Venus) stomachata biles Venereas Ap. bruhajoča jezo in žolč, kakršna sta lastna Veneri = pokazavši hudo jezo, kakršna ji je lastna. — Od tod adv. pt. pr. stomachanter ne(je)voljno: arridens Aug.

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček

storey ameriško story [stɔ́:ri] samostalnik
nadstropje

the upper storey sleng, figurativno glava, možgani
he is wrong in the upper storey sleng v njegovi glavi ni vse v redu

stōria f

1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine

2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje

4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem

6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica

stori|ti (-m) tun (za für), machen; (izvršiti) vollziehen; (ukrepati) (etwas) unternehmen
prenagljeno storiti kaj (etwas) überstürzen
komu kaj hudega: (jemandem etwas) antun, kaj žalega: etwas zuleide tun; kaznivo dejanje, kaj slabega: verüben, begehen
storiti kaznivo dejanje eine Straftat begehen, straffällig werden, sich strafbar machen, ponovno: rückfällig werden
ne storiti česa (etwas) sein lassen, bleiben lassen, kar bi moral narediti: unterlassen
če tega ne boste storili pravo im Weigerungsfall
storiti konec figurativno sterben, dran glauben müssen
storiti prav gut daran tun, recht daran tun …
storiti silo komu (posiliti) Gewalt antun
storiti vse, kar človek zmore das Äußerste tun, alles Menschenmögliche tun
figurativno kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

storíti faire, produire, exécuter, accomplir, réaliser; causer, provoquer ; (napako) commettre ; (povreči, o živali) mettre bas

storiti komu dobroto faire du bien à quelqu'un
greh storiti commettre un péché
storiti svojo dolžnost faire son devoir
storiti komu silo faire violence à quelqu'un, user de violence envers quelqu'un, (ženski) violenter, violer (une femme)
storiti komu škodo porter préjudice à quelqu'un, faire tort, nuire à quelqu'un
kaj storiti? que faire?
kaj naj storim? que dois-je faire?, que voulezvous que je fasse?
storiti vse, kar je mogoče faire de son mieux, faire tout son possible
tu se ne da nič več storiti il n'y a plus rien à faire
smrt storiti mourir, périr, succomber
storjena obleka un habit tout fait (ali de confection)

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

strafottere

A) v. intr.
a strafottere vulg. na kupe

B) ➞ strafottersi v. rifl. (pres. mi strafotto) vulg. požvižgati se:
strafottersi di tutti požvižgati se na vse

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

straight² [stréit] prislov
premo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno
figurativno odkrito, iskreno, jasno, pošteno
zastarelo takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenja

straight away takoj, na mestu, precej
straight off takoj, prècej, brez pomišljanja
straight on naravnost (naprej)
straight through naravnost skozi
straight from the horse's mouth sleng iz prvega vira
to come straight to the point jasno in brez oklevanja, naravnost pojasniti
to go straight on iti naravnost naprej
to hit straight from the shoulder naravnost (brez strahu) povedati svoje mnenje
to keep straight iti kar (naravnost) naprej
to live straight pošteno živeti
to ride straight on jahati naravnost naprej, čez vse ovire
to run straight moralno, pošteno živeti
to sit up straight pokonci sedeti
to speak straight out odkrito, brez ovinkov govoriti
to think straight logično misliti
I told him straight out povedal sem mu naravnost v obraz
I cannot tell you straight off ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)

strain² [stréin]

1. prehodni glagol
nategniti, napeti; (pre)napenjati, pretegniti, (i)zviniti, izpahniti

to strain a rope nategniti vrv
to strain every nerve napeti vse živce, vse od sebe dati
to strain one's eyes prenapenjati si oči
to strain a muscle nategniti si mišico
to strain one's wrist izviniti si zapestje; tehnično upogniti, zverižiti, (preveč) raztegniti, deformirati, preoblikovati; forsirati, silo delati; prekoračiti, preveč zahtevati, precenjevati, previsoko oceniti
to strain the law silo delati zakonu (pravici)
to strain the meaning of a word forsirati, silo delati pomenu besede
to strain a point predaleč iti
to strain the truth po svoje resnico prikrojiti
to strain one's credit (one's powers, one's rights) prekoračiti svoj kredit (svoja pooblastila, svoje pravice)
to strain one's strength precenjevati svojo moč; precediti, filtrirati, pasirati (tudi out)
to strain out coffee grounds (pre)filtrirati kavino goščo; (močno) stisniti (to k), objeti; zastarelo (pri)siliti, primorati, priganjati

2. neprehodni glagol
vleči, trgati; (do skrajnosti) se napenjati, si prizadevati, se truditi (for, after za)
stremeti (for, after po)
upogniti se, (s)kriviti se, zviti se; teči, curljati skozi, pronicati (o tekočini); ustrašiti se (at pred)
osupniti, ostrmeti, ustaviti se (at ob)
imeti preveč pomislekov

the dog strains at the leash pes vleče (za) vrv
he strains too much after effect on preveč stremi, se lovi za efekti
the ship strained in the heavy sea ladja se je krivila v razburkanem morju
to strain at a gnat pri malenkostih se obotavijati (se obirati)
he is straining under the load šibi se pod bremenom

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.