Franja

glinasti golob moški spol die Tontaube, die Wurftaube, Hochwurftaube
streljanje na glinaste golobe das Wurftaubenschießen, Tontaubenschießen

glista samostalnik
1. (parazitski črv) ▸ féregVaš pes ima gliste in ga peljite k veterinarju. ▸ A kutyája férges, vigye el állatorvoshoz.
Surovo korenje prežene črevesne gliste in učinkuje zoper bruhanje. ▸ A nyers sárgarépa kiűzi a bélférgeket és hányás ellen is hatékony.
Povezane iztočnice: človeška glista, navadna človeška glista, glista lasnica, rudarska glista

2. neformalno (deževnik) ▸ giliszta, földigiliszta
Otrok se igra na jasi, vleče gliste iz zemlje. ▸ A gyermek a tisztáson játszik, gilisztákat húzogat ki a földből.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ féreg
Presneta glista! Pa tak prijatelj! ▸ Rohadt féreg! Méghogy barát!
Ko ga je velikan zagledal, je zagrmel: "Kaj si pa ti prišel, glista mestna!" ▸ Amikor az óriás észrevette, rádörgött: „Hát te meg mit keresel itt, te városi féreg?”

glistina samostalnik
(iztrebek deževnika) ▸ földigiliszta-ürülék
Deževnik v svoje rove zvleče odmrlo listje in se z njim tudi prehranjuje, na površje pa odlaga svoje iztrebke, ki jim pravimo glistine. ▸ A földigiliszták az elhalt leveleket a járataikba húzzák, azokkal is táplálkoznak, és az ürüléküket, az úgynevezett földigiliszta-ürüléket a felszínen rakják le.

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

globók deep; profound; (spanje) deep, fast, sound; (molk) dead; (čustvo) heart-felt, deep-seated, deep-felt, strong; (glas) low-pitched, deep; (tema) profound, thick; (poklon) low, deep, profound; (znanje) thorough, profound, deep; (ostroumen) penetrating; (razlika) profound, wide, far-reaching

globóka jama a deep cave
globók krožnik soup plate
globóka rana a deep wound
globók mislec a profoud (ali deep) thinker
globóko spoštovanje profound reverence
globóka tišina deep silence
10 m globóka luknja a hole 10 metres deep (ali 10 metres in depth)
do kolen, do gležnjev globók knee-deep, ankle-deep
do pasú globók waist-deep
dolgovati komu globóko zahvalo to be deeply indebted to someone
biti v globókem žalovanju to be in deep mourning
ribnik je na tem mestu 2m globók the pond is 2 metres deep in this place
odgovoril je z globókim basom he replied in a deep bass voice

glodalec samostalnik
(žival) ▸ rágcsáló

glúh deaf; figurativno having no ear for, dead to, having turned a deaf ear to

glúh kot kamen stone-deaf, (as) deaf as a post
glúh od rojstva deaf from birth, congenitally deaf; deaf; hard (ali dull) of hearing
glúh na eno uho deaf in one ear
glúh na levo uho deaf in the left ear
glúh na obe ušesi deaf in both ears
v glúhi noči in the (ali at) dead of night
glúh za vse prošnje deaf to all entreaties (ali to all pleas)
ali si glúh? are you deaf?, can't you hear?, have you gone deaf?
bila je glúha za moje besede she turned a deaf ear to all my words
on je glúh za mene he has turned a deaf ear to me
to ni padlo na glúha ušesa it didn't fall on deaf ears
pridigati glúhim ušesom to preach to deaf ears
on bo glúh za vaše opomine he will turn a deaf ear to your admonitions
najbolj glúhi so tisti, ki nočejo slišati (there are) none so deaf as those that will not hear

glúh sourd

gluh na enem ušesu sourd d'une oreille
gluhega se delati faire la sourde oreille
gluh za vse prošnje sourd à toutes les prières (ali supplications)
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert, parler à des sourds
gluh ko zemlja sourd comme un pot

glúh (-a -o)

A) adj.

1. sordo
gluh na eno uho sordo da un orecchio
gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
gluh gozd bosco silenzioso
gluha tišina silenzio sordo

4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti

glúh sordo

gluh na eno uho, na obe ušesi sordo de un oído, de los dos oídos
gluh za (nasvete) sordo a (los consejos)
narediti koga gluhega ensordecer a alg
delati, narediti se gluhega hacerse el sordo; fam hacerse el sueco
pridigati gluhim ušesom predicar en desierto

gnanj|e srednji spol (-a …) das Treiben, ➞ → gnati
medicina gnanje na potrebo der Stuhldrang, der Stuhlzwang

gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

3.
gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

4.
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

5.
gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
gnati na blato einen Stuhldrang spüren

gnáti to drive; to move; to run; to work; (pogon) to impel, to propel; (stroje) to set going, to keep going (ali in motion)

gnáti si k srcu to take to heart
gnáti živino na pašo to take cattle to pasture, to put cattle on grass, to graze cattle
žene me k njej (figurativno) I am longing to see her
gnáti se (hiteti) to hurry, to make haste, to hasten
predaleč kaj gnáti to push something too far
gnáti se za bogastvom to scramble for wealth

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

gnáti teh impulsar; accionar ; (naprej) propulsar; hacer avanzar, (hacer) mover ; (stroj) hacer funcionar, poner en movimiento ; (čredo) conducir ; (na pašo) llevar al pasto

gnati stvari na ostrino extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
gnati si k srcu kaj tomar a pecho(s) a/c
gnati v obup llevar a la desesperación
voda žene kolo el agua hace mover la rueda
gnati se za afanarse por, esforzarse por; (garati) fam bregar

gnáti (ženem) pousser, chasser, conduire, mener; germer, bourgeonner, croître

do skrajnosti gnati (ženem) pousser les choses à l'extrême
k srcu si gnati (ženem) prendre quelque chose à cœur
gnati (ženem) na pašo mener paître, conduire au pâturage
gnati (ženem) se se donner du mal (ali de la peine), faire des efforts, s'appliquer

gneča samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.

gnésti (glino, testo itd. figurativno) to knead, (glino) to mould

gnésti kot testo to knead like dough
gnésti se to throng, to press, to swarm
na ulicah se je gnetlo ljudi people thronged the streets

gnêsti (gnêtem)

A) imperf. impastare, modellare (l'argilla, la cera); gualcire

B) gnêsti se (gnêtem se) imperf. refl. accalcarsi, pigiarsi, addensarsi:
množica se je gnetla na trgu la folla si addensava nella piazza
gnesti se kot sardine v konzervi stare come acciughe in barile

gnezdenj|e [é] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Nisten
čas gnezdenja die Nistzeit
trajno gnezdenje (vračanje na staro gnezdišče) die Nistorttreue