Franja

cent² [ê] moški spol (-a …) (stot)
metrski cent der Doppelzentner/ Meterzentner
cente in cente zentnerweise
težak kot cent zentnerschwer (tudi figurativno)

cènt¹ (-a) m quintale:
pren. imeti denarja na cente avere quattrini a palate
pren. noge so mi kot cent ho le gambe pesanti come il piombo

Centaurus -ī, m (Κένταυρος) Kentaver

1. po mitu so Kentavri sinovi lapitskega kralja Iksiona in Nefele, utelešenega oblaka (od tod nubigenae: V., O., Stat.). Homer jih omenja kot divje gorsko ljudstvo v Tesaliji; pozneje so si jih predstavljali s postavo, ki je imela zgoraj človeško, spodaj konjsko telo. V boju z Lapiti so pomrli na Piritojevi svatbi: Ci., V., O. idr., nobilis Centaurus (= Chiron) H.; Kentaver kot kip: Ci. Od tod adj. Centaurēus 3 (Κενταύρειος) kentavrski, Kentavrov (gen. pl.): rixa H. Centauricus 3 (Κενταυρικός) = Centaurēus: lustra Stat.

2. pren.
a) ozvezdje južnega neba: Ci. (Arat.), Hyg., Vitr.
b) kot fem. (sc. navis) ime ladje: Centauro invehitur magnā V.

Centēnius -iī, m Centenij, rim. nom. propr. Poseb.

1. C. Cent. Gaj Centenij, l. 217 je bil kot propretor s svojo konjenico poražen od Hanibala v Umbriji: N.

2. M. Cent. Penula Mark Centenij Penula, centurion, padel je premagan od Hanibala v bitki v Lukaniji l. 212: L.

centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)

1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.

2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci.

centuplus 3 (centum in kor. pel gubati) stoguben, stokraten, stoteren: fructus Vulg.; kot subst. centuplum accipere Aug. stoterno prejeti, c. invenire Vulg.

cepa|ti [é/ê] (-m) (padati) purzeln; hinfallen; (umirati, poginjati) verenden
figurativno cepati kot muhe sterben wie die Fliegen

cépati (-am) imperf. ➞ pocepati

1. cadere; crollare:
žarg. cepati na izpitu essere bocciato all'esame

2. (poginjati) morire (in massa):
cepati kot muhe morire (in massa) come le mosche

3. pog. (prihajati v presledkih) arrivare (pian piano)

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

cerastēs -ae, m (gr. κεράστης rogat)

1. rogata kača: Pr., Cels., Lucan., Plin.; v laseh Furij: Stat.; met. kačji strup: incocta cerastis spicula Sil.

2. neki rogati drevesni črv: Plin. — Kot nom. propr. Cerastae -ārum, m Kerasti, Rogatci, mitično rogato ljudstvo na Cipru, spremenjeno v goved: O. (Po nekaterih razlagalcih se je Ciper sam imenoval Κεραστίς Rogati, zaradi mnogih predgorij).

ceraunus -ī, m (gr. κεραυνός) blisk, toda le kot ime dragulja, menda mačje oko (gl. ceraunius): Prud., M. — Kot nom. propr. Ceraunus -ī, m Keraven,

1. priimek sirskega kralja, brata Ptolemaja Filadelfa, najstar. sina Ptolemaja I.: N., Iust.

2. kapadokijska reka: Plin.

cercopithēcus (cercopithēcos) -ī, m (gr. κερκοπίϑηκος) kerkopitek, repata opica, morska mačka: Luc. fr. (dobi se tudi cercupithēcos), Varr. ap. Non., Plin., Iuv., Mart. — Kot nom. propr. Cercopithēcus Pauerōs Kerkopitek Paverot, neki oderuh v Neronovem času: Suet.

cercōps -ōpis, m (gr. κέρκωψ) repata opica: Amm. — Kot nom. propr.

1. Cercōps -ōpis, m Kerkop, pitagorovec: Ci.

2. Cercōpēs -um, m (Κέρκωπες) Kerkopi, mitično premeteno, varljivo in roparsko ljudstvo na Opičjem otoku (Πιϑηκοῦσα); Jupiter jih je spremenil v opice: O. Od tod šalj. Cercōpia -ae, f Kerkopija, Opičja dežela: Pl.

cerdō -ōnis, m (iz κέρδος dobiček, zaslužek) rokodelec: Pers., sutor cerdo Mart. (čevljar) krpač. — Kot nom. propr. Cerdō Kerdon, ime (poseb.) sužnjev: Plin., Dig.

Cereālis² (Ceriālis), -is, m Cerealis, Cerialis, rim. priimek, poseb.

1. Anicius Cer. Anicij Cerealis, consul designatus, l. 65 po Kr. se je sam usmrtil, ko so ga ovadili Neronu kot udeleženca Pizonove zarote: T.

2. Petilius Cer. Petilij Cerealis, Vespazijanov vojskovodja, ki se je bojeval zoper Klavdija Kivilija: T.

3. Iulius Cer. Julij Cerealis, pesnik, ki je spesnil Gigantomahijo, prijatelj Plinija ml.: Plin. iun., Mart.

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

cerise [s(ə)riz] féminin češnja (sad)

(rouge) cerise (invariable) češnjevo rdeč
bouche féminin en cerise usta kot češnja
liqueur féminin aux cerises češnjev liker
avoir la cerise (populaire) imeti smolo
devenir rouge comme une cerise postati živo rdeč; močno zardeti

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus