Franja

else² [els] pridevnik
drugi

somebody else nekdo drugi
anybody else kdorkoli drugi
nobody else nihče drugi
everybody else vsak drugi
something else nekaj drugega
anything else še kaj
not anything, nothing else nič drugega
everything else vse drugo
someone else nekdo drugi
anybody else (ali anyone) kdorkoli še
nobody else's nikogar drugega

ēluctor -ārī -ātus sum

1. intr. s težavo spraviti se iz česa, s težavo prodreti (prodirati) iz česa: aqua eluctabitur omnis V., per angusta eluctari Sen. ph. (o Nilu); pren.: velut eluctantia verba T. s težavo izgovorjene.

2. trans. s težavo (s trudom) izkopati se iz česa, s težavo obvladati kaj, s težavo nadvladati, premagati: cum tot et tam validae manus eluctandae essent L., eluctari viam ponti Val. Fl., nives, locorum difficultates T., Alpes Sil. s trudom prehoditi, furorem Stat.

elucubrare v. tr. (pres. elucubro) mozgati, tuhtati, preudarjati, marljivo delati (razumsko):
che diavolo stai elucubrando? iron. kaj hudirja tuhtaš?

ēmancipō, starejše ēmancupō, -āre -āvī -ātum

1. jur. = sina s trikratno mancipacijo (mancipatio) in manumisijo (manumissio) izpod očetovske oblasti izpustiti (odpustiti), za samostojnega razglasiti: L., Plin. iun., Icti., P. F.

2.
a) otroka komu prepustiti: filium in adoptionem Ci., in patris potestatem emancipatam filiam adoptionis fraude revocaverat Plin. iun.
b) komu kako zemljišče formalno („per aes et libram“) predati, prepustiti, odstopiti: praedia paterna Q., agrum Suet.

3. pren. kaj po nakupu prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), odstopiti (odstopati): tibi me emancupo Pl., venditus atque emancipatus tribunatus Ci., Romanus emancipatus feminae (dat.) H. suženj ženske.

embargo¹ [embá:gou] samostalnik
zaplemba ladij; prepoved uvoza

to lay an embargo on s.th. zapleniti kaj
under embargo zaplenjen, konfisciran

embarrassé, e [-se] adjectif ki je v stiski, v zadregi, v škripcih; zbegan, zmeden; neodločen; pokvarjen (želodec)

il est embarrassé pour répondre ne ve, kaj bi odgovoril
être embarrassé de sa personne, de ses mouvements biti neroden, neokreten

embarrasser [ɑ̃barase] verbe transitif ovirati, delati napoto; otežkočati, delati zapreke; figuré spraviti v zadrego, zmesti; zabasati, zapreti (pot); zamašiti (cev)

ces colis embarrassent le couloir ti paketi delajo napoto na hodniku
cette question a embarrassé le candidat to vprašanje je spravilo kandidata v zadrego
s'embarrasser zmesti se; zaplesti se; nakopati si na vrat; biti zaskrbljen (de za); preobložiti se (de z); zatakniti se (govornik)
s'embarrasser de paquets preobložiti se s paketi
ne pas s'embarrasser de quelque chose ne se brigati za kaj, ne se vznemirjati zaradi česa
s'embarrasser de l'avenir skrbi si delati glede bodočnosti

emblée, d' [dɑ̃ble] takoj, na prvi mah; politique pri prvih volitvah

emporter quelque chose d'emblée takoj kaj doseči

ēmergō -ere -mersī -mersum

I. (redko) trans.

1. „storiti, da pride kdo (kaj) iz vode na vrh“, (iz vode) pomoliti, pokazati: emersere e gurgite vultūs Nereides Cat.; pogosto refl. in v pt. pf. med. (iz vode) na vrh priti, prihajati, pomoliti (pomaljati), se pokazati: iam ista serpens se emergit Ci., emersus e flumine Ci., emersus e palude L., paludibus T.

2. pren. izkopati (izmotati) se, rešiti se: emergere se ex malis Ter., N., Vell., Iuv., homo emersus … ex diuturnis tenebris Ci.

— II. intr.

1. (iz vode) na vrh priti, se pokazati: equus ex flumine emersit Ci., navigia fundo emergunt S. fr.

2. pren.
a) prikazati se, na dan (na svetlo) priti (prihajati), priti iz česa, vziti (vzhajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: Lucr., Plin., Val. Fl. idr., sese ostendens emergit Scorpius alte Ci., nox emersa O. ki se je vzdignila (iz morja), sol emergens T., tam multa bella ex illo mari emerserunt Ci. je vzšlo, emergit dolor Ci. bolečina prihaja, emergere ex patrio regno Ci. prodreti, emergit, quale sit illud Ci. jasno, očitno postaja.
b) izmotati se, izkopati se, rešiti se: quibus ex malis ut emersit N., emersisse e vadis videtur oratio mea Ci., Catilina cum e pruina Appennini emersisset Ci., cum Hannibal de paludibus emersisset L., emergere e naufragiis L., ex miserrimis naturae sordibus Ci., ex peculatūs iudicio Ci., hoc uno modo depressa veritas emergit Ci., velut emerso ab admiratione animo L., qua amnis aperit vadum, emersere Cu.
c) povzpeti se: emergere ad summas opes Lucr., in quod iam emersissent fastigium Vell.

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.

ēmittō -ere -mīsi -missum

I.

1. ven poslati, odposlati (odpošiljati), razposlati (razpošiljati), odpraviti (odpravljati): tabulas emisi in omnīs provincias Ci., emittat ad me, qui obsignent Ci. ep., exercitum in Asiam emittere N., in lucem Stygiis emissa tenebris V.; (o knjigah): elegos emittere H. izdati, librum H., Q., Suet., Plin. iun.; voj.: essedarios ex silvis emittere C., cohortes ex statione C., in hostem emitti L., Cu., pabulatum emittitur nemo C., duabus portis omnem equitatum emisit C.; prim.: quibuscum tamquam e carceribus emissus sis Ci. si udrl.

2. occ.
a) (puščice, strele) metati, zadegati, streljati: Q., Iuv., emittere pila C., tela Ci., iacula S., sagittas Cu., manu emittere spicula, hastam, iaculum V., saxa in aliquem L., Cu., fulmina Ci.; pren.: aculeum in aliquem emittere Ci., L. koga zbosti, emittere facete dictum, maledictum Ci. izustiti, voces temere ab accusatore emissae Ci. besede, ki jih je tožnik nepremišljeno spustil iz ust, et semel emissum volat irrevocabile verbum H. izrečena beseda.
b) (kaj tekočega) izpustiti (izpuščati): Col., Suet., aquam ex lacu emittere L., aquae flumen emittunt Cu., lacus emissus Ci., izpraznjeno jezero, sanguinem emittere venis Plin. kri puščati, lacrimas emisit obortas O. razjokal se je; prim.: ova emittere Plin. leči.
c) (glas) od sebe da(ja)ti, oglasiti se, iz(pre)govoriti: Lucr., Q., Suet., cur cogis eum hanc vocem (besedo) emittere? Ci., moriere, si vocem emiseris L.; prim. še: se animam statim emissurum N. da bo dušo spustil, izdihnil.

3. izgnati, pregnati, spoditi: L., Catilinam ex urbe emisimus Ci., quod illum emiserim potius quam quod eiecerim Ci., ex domo pontificis maximi emissus Ci. „ven vržen“, ea oratione Catilinam emisi Ci.

— II.

1. izpustiti (izpuščati): agnos foras Pl., plerosque celant et noctu per vallum emittunt C., leonem emittere Cu., emissa hiems V. Od kod? z abl.: emisit caseum ore Ph., praeoptabant scutum manu emittere C. proč vreči, odložiti; s praep.: ex iudicio gratiā emitti Ci., ex eo loco ancillarum beneficio emissus est Ci. je ušel, emissa de manibus res est L. se je izmuznila, hostem de (ex) manibus emittere Ci., L. sovražniku dati priložnost, da uide; pren.: certamen manibus emittere L.

2. occ.
a) (ujetnike) izpustiti, osvoboditi: emissus est e carcere Pl., Ci., Apollonium de carcere emitti iubet Ci., ex vinculis emittere Pl., Ci., e custodia emittere Ci., N., L., ludet favis emissa iuventus V. (o zalegi čebel).
b) (osebe iz kakega pravnega razmerja) pustiti, oprostiti, osvoboditi: manu emittere aliquem Pl., L., Plin. iun., tudi samo emittere aliquem Pl., Ter., manu emittere servum L., adoptatos T.; pa tudi: librā et aere liberatum debitorem emittere L. prostost dati dolžniku, ki je plačal.
c) voj. vojne ujetnike izpustiti, oprostiti: eos ex obsidione emittere L., iugum, sub quod emissi essent L. izpod katerega so bili izpuščeni.

empapar prepojiti, na-, pre-močiti; vpiti (tekočino)

empaparse napojiti se; nabasati se (z jedjo)
empaparse de a/c globoko si kaj vtisniti (zabičiti)
empapado en sudor ves znojen

empêcher [ɑ̃pɛše] verbe transitif ovirati, preprečiti; upreti se (quelque chose čemu)

s'empêcher de (rire) vzdržati se, zadržati se (smeha)
empêcher quelqu'un de travailler preprečiti komu delo, da bi delal
empêcher le progrès de la maladie zaustaviti napredovanje bolezni
la grippe m'a empêché de partir gripa mi je preprečila odhod
il a dû se soumettre, n'empêche qu'il avait raison moral se je ukloniti, pa vendar je imel prav
(familier) n'empêche to ni noben razlog (proti)
je ne puis m'empêcher de rire ne morem si kaj, da se ne bi smejal

Empedoclēs -is (-clī Ap., Gell.), acc. -ea, -ēn, -em, m (ἐμπεδοκλῆς) Empedokles, slavni grški filozof in pesnik iz Agrigenta na Siciliji ok. l. 450, Gorgijev učitelj: Ci., Lucr., H., Q. idr. Mit, da je skočil v vulkan Etno, je najbrž nastal iz napačnega izvajanja njegovega imena: ἐμπεδᾶν = skočiti v kaj. Adj. Empedoclēus 3 (Ἐμπεδόκλειος) Empedoklov: Ci.; subst. pl. Empedoclēa -ōrum, n Empedoklovi nauki: Ci.

emphasis množina emphases [émfəsis, émfəsi:z] samostalnik
poudarek, izrazitost; zanos

to lay (ali place) emphasis on poudarjati kaj
with all the emphasis zlasti, s posebnim poudarkom

emplette [ɑ̃plɛt] féminin nakup(ovanje); kupljena stvar

faire des emplettes nakupovati
faire emplette de quelque chose kupiti kaj
nous avons fait là une belle emplette! (familier) tu smo si pa nekaj lepega skuhali!

emporragen dvigati se kvišku/nad; emporragen über presegati (kaj)

empower [impáuə] prehodni glagol
pooblastiti pooblaščati; omogočiti, omogočati

to be empowered to s.th. biti usposobljen za kaj

empreinte [ɑ̃prɛ̃t] féminin vtis, odtis; znak, žig; sled, stopinja; militaire zadetek; typographie matrica; figuré kov

empreinte digitale prstni odtis
marquer de son empreinte quelque chose pritisniti svoj pečat na kaj
mettre ses empreintes sur une carte d'identité vtisniti svoje prstne odtise na osebno izkaznico
prendre l'empreinte d'une serrure vzeti odtis ključavnice

empresa ženski spol podjetje, podvig; namen

empresa comercial trgovsko podjetje
acometer una empresa lotiti se podjetja; podvzeti kaj