Franja

mest|o² [é] srednji spol (-a …)

1. (kraj) der Platz, -platz (izkrcanja Landungsplatz, pristanka Landeplatz, zasilnega pristanka Notlandeplatz, požara Brandplatz); (točno mesto) die Stelle, -stelle (najdbe Fundstelle, požara Brandstelle, agronomija in vrtnarstvo sajenja Pflanzstelle); (lokacija) der Ort, -ort (astronomsko Sternort, namembno Bestimmungsort)
mest nesreče die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort
mesto zločina pravo der Tatort
na licu mesta (na kraju samem) an Ort und Stelle
pravo ogled na licu mesta der Lokaltermin
na več mestih vprašati: verschiedenerorts
na istem mestu gleichenorts

2. (točka) na telesu: die Stelle (boleče schmerzende, wunde), Körperstelle, -stelle (cepljenja Impfstelle, odvzemno Entnahmestelle); na rastlini, stroju ipd.: die Stelle, -stelle ( agronomija in vrtnarstvocepilno Veredelungsstelle, gnilo Faulstelle, dozirno Dosierstelle, mazalno tehnika Schmierstelle, nanašanja Auftragsstelle)
na več mestih oguljen ipd.: an mehreren/verschiedenen Stellen

3. (citat) die Stelle, (mesto citata) der Ort (navedeno angeführte Stelle, na navedenem mestu am angeführten Ort, n.n.m. a.a.O., citirano Belegstelle, Textstelle, iz biblije Bibelstelle, iz pisma Briefstelle)

4. (urad, izpostava) die -stelle (kontrolno Kontrollstelle, kontrolno na tleh letalstvo Bodenstelle, merilno [Meßstelle] Messstelle, obračunsko Abrechnungsstelle, Verrechnungsstelle, odvzemno Entnahmestelle, plačilno Zahlstelle, predajno Übergabestelle, sprejemno Aufnahmestelle, izdajno Ausgabestelle, stroškovno Kostenstelle)
volilno mesto Wahlstelle

5. matematika die -stelle (decimalno Dezimalstelle, desetic Zehnerstelle, enic Einerstelle, stotic Hunderterstelle, tisočic Tausenderstelle …)

6. lingvistika die Stelle, -stelle (prazno Leerstelle)

7.
mesto in vloga der Stellenwert

8.
na mestu : (tam) an Ort und Stelle
biti na mestu zur Stelle sein
(takoj) auf der Stelle, vom Fleck weg, vom Platz weg, odpustiti: fristlos; (v redu) am Platz, (primeren) geboten, angebracht, angezeigt
ne na mestu fehl am Platz, unangebracht, nicht angebracht/angezeigt
na (tvojem/njenem) mestu an (deiner/ihrer) Stelle
na pravem mestu am rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck
na nepravem mestu (premaknjen) verlagert, figurativno am falschen Fleck
stopicati na mestu auf der Stelle treten (tudi figurativno)
na prvem mestu an erster Stelle
figurativno biti na komandnem mestu am Drücker sitzen
dati na mesto aufstellen, hinstellen, nazaj: zurückstellen
premakniti se z mesta figurativno ins Rollen kommen, [vorwärtskommen] vorwärts kommen
ne premakniti se z mesta nicht vom Fleck kommen, nicht von der Stelle kommen

9. višje/najvišje mesto:
na najvišjem mestu, z najvišjega mesta höchstenorts
na višjem mestu höheren Ortes

mesure [məzür] féminin mera, merska enota; merjenje; merilo; zmernost, zadržanost, zdržnost; ukrep; musique takt; stihovna mera

à la mesure de proporcionalno
à mesure enakomerno (razdeljeno); postopoma, polagoma
au fur (et) à mesure zaporedoma, sproti; po
à mesure que sorazmerno, čimbolj
dans la mesure v okviru
dans la mesure où v kolikor
dans une certaine mesure do neke mere
dans une large mesure v veliki meri
dans la mesure de nos moyens, du possible po naših najboljših močeh, možnostih
au delà de toute mesure brezmerno, čez vse
outre mesure čezmerno
sans mesure brezmerno
sur mesure po meri, figuré osebno, specialno (za koga)
mesure d'austérité ukrep v sili
mesure de capacité, de longueur, de superficie, de volume votla, dolžinska, ploščinska, prostorninska mera
mesure de coercition, coercitive, de contrainte, oppressive, de rétorsion prisilen ukrep
mesure de sécurité, de sûreté varnostna mera ali ukrep
mesure à coup d'œil, à vue mera na oko
mesure d'économie varčevalen ukrep
mesure maximale (ali maximum), minimale (ali minimum) maksimalna, minimalna mera
mesure de précaution, préventive previdnosten, preventiven ukrep
mesure de protection, de sauvegarde zaščitni ukrep
mesure punitive, de représailles kazenski, povračevalen ukrep
mesures de rigueur ostre mere, ostri ukrepi
mesure à ruban merilni trak
mesure à trois, à quatre temps tri-, štiričetrtinski takt
mesure transitoire prehoden ukrep
appareil masculin de mesure merilni aparat
demi-mesure polovičen ukrep
mesure d'attente, provisoire začasen ukrep
s'adonner sans mesure aux sports čezmerno se predajati športom
avoir deux poids et deux mesures imeti dve meri, biti pristranski
avoir le sens de la mesure imeti občutek za mero
n'avoir pas de mesure, manquer de mesure ne imeti, ne poznati mere
battre la mesure udarjati takt
combler la mesure napraviti mero polno
combler la mesure de quelque chose tirati do skrajnosti
dépasser la mesure prekoračiti mejo
donner (toute) sa mesure (figuré) pokazati, kaj znamo
être en mesure de, pour faire quelque chose biti sposoben, moči kaj napraviti
faire mesure comble navrhati
faire bonne mesure dati dobro mero (kupcu)
faire un costume sur mesure napraviti obleko po meri
se faire donner un emploi du temps sur mesure (dati) si napraviti urnik specialno zase
garder la mesure (znati) zadržati mero; musique držati takt, ostati v taktu
jouer en mesure igrati v taktu
marquer la mesure dajati takt
se mettre en mesure usposobiti se
passer toutes mesures prekoračiti vse (dovoljene) meje
prendre les mesures de quelque chose izmeriti kaj
prendre des mesures podvzeti ukrepe
prendre mesure vzeti mero (krojač)

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

meteorolóški (-a -o) adj. meteorologico:
meteorološka naprava apparecchiatura meteorologica
meteorološka postaja stazione meteorologica
meteorološki podatki dati meteorologici

métier [metje] masculin rokodelstvo, obrt; poklic; stroka, dejavnost; opravilo, zaposlitev, posel; funkcija; pridobljena spretnost in izkušnje; (= métier à tisser) statve; (= métier à broder) okvir za vezenje

de métier po poklicu, poklicen
métier à bas stroj za izdelovanje dolgih nogavic
métier de boulanger, de tailleur pekovska, krojaška obrt
métier à bras ročne statve
métier àfiler predilski stroj
métier manuel, artisanal rokodelski poklic
métier à tricoter pletilni stroj
métier à retordre stroj za sukanec
armée féminin, soldat masculin de métier poklicna vojska, poklicen vojak
arts et métiers masculin pluriel obrt(i)
Chambre féminin des métiers obrtna zbornica
homme masculin de métier rokodelec
homme masculin du métier strokovnjak
jalousie féminin de métier poklicna, konkurenčna zavist, nevoščljivost zaradi zaslužka koga drugega
manie féminin de parler métier manija govorjenja le o svojem poklicu
terme masculin de métier strokovni izraz
apprendre un métier učiti se (neke) obrti
apprendre son métier à quelqu'un (figuré) dati komu lekcijo
avoir sur le métier imeti (ravno) v delu
avoir du métier imeti spretnost, tehniko, izkušnje
avoir le cœur au métier biti s srcem, z ljubeznijo pri stvari
chacun son métier! le čevlje sodi naj kopitar!
changer de métier menjati poklic
être du métier biti od stroke, strokovnjak, razumeti se na stvar
être rompu au métier biti dobro podkovan v svoji stroki, na svojem področju
exercer un métier manuel, intellectuel opravljati, izvrševati ročni, umski poklic
faire bien son métier dobro opravljati svoj poklic, svoj posel
faire métier de quelque chose privzeti navado za
gâter le métier (po)kvariti posel, zbijati cene
parler métier (vedno) govoriti o svoji stroki
savoir son métier spoznati se na svoj posel

mettle [metl] samostalnik
pogum, vnema; kov, čud

a man of mettle človek dobrega kova
a horse of mettle isker konj
to be on one's mettle dati vse od sebe, izkazati se
to put s.o. on his mettle spodbuditi koga, da se izkaže
to try s.o.'s mettle preizkusiti koga

mettre* [mɛtrə] verbe transitif položiti, postaviti, dejati; vtakniti; obleči (un vêtement, ses gants obleko, rokavice); natakniti (ses lunettes si očala); spraviti; napisati (une adresse naslov); rabiti

la viande a mis longtemps à cuire meso je rabilo precej časa, da se je skuhalo
se mettre začeti (à travailler delati)
s'y mettre lotiti se (dela)
(sport) ils leur ont mis 5 buts à 0 pet golov so jim zabili
le mettre à quelqu'un (familier) koga imeti za norca, norčevati se iz koga
n'avoir rien à se mettre, à se mettre sous la dent ne imeti česa obleči, za pod zob
ne savoir où se mettre ne vedeti, kam bi se dejali
se mettre à l'abri poiskati zavetje, zavarovati se (de pred)
se mettre d'accord zediniti se, sporazumeti se
se mettre à l'aise udobno si narediti
mettre en apprentissage dati v uk
se mettre après quelqu'un nobenega miru komu ne dati
mettre aux arrêts aretirati
se mettre en avant zriniti se naprej
mettre au ban (figuré) izobčiti koga (kot brezpravnega)
mettre à bas podreti
mettre bas odložiti, sleči (obleko), militaire položiti (orožje); skotiti (mladiče); odvreči rogovje (o jelenu)
mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un metati komu polena pod noge
se mettre au beau zjasniti se (vreme)
se mettre à la besogne lotiti se dela, spraviti se na delo
se mettre bien ne živeti slabo
mettre on boîte (familier) nagajati
mettre un bouchon à quelqu'un zamašiti komu usta
mettre à bout gnati do skrajnosti, do kraja
mettre les bouts, les bâtons (populaire) oditi
mettre en bouteilles ustekleničiti, figuré dobro shraniti
mettre en branle spraviti v gibanje
mettre en cause (figuré) dvomiti, sumiti
mettre quelqu'un hors de cause ustaviti postopek proti komu
se mettre la ceinture (figuré) pas si zadrgniti
mettre à la charge de quelqu'un obremeniti koga
mettre la charrue devant les bœufs napačno začeti, se lotiti
se mettre en chemise vse sleči razen srajce
mettre en, hors circuit vključiti, izključiti (tok)
mettre au clair razčistiti
mettre en code (automobilisme) zastreti (luči)
se mettre en colère razjeziti, ujeziti se
mettre le comble à quelque chose (figuré) postaviti, položiti krono, kronati kaj
mettre en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) zvezati
mettre en compte vstaviti v račun, vračunati
mettre au concours razpisati (mesto)
mettre à contribution obdavčiti
mettre de côté dati ob, na stran; varčevati
mettre quelqu'un au courant sproti poročati komu, ga obveščati
se mettre au courant d'un travail vživeti se v delo
se mettre debout vstati
mettre dedans (familier) opehariti, speljati na led, oslepariti
se mettre dedans (figuré) iti na led
mettre quelqu'un dehors postaviti koga pred vrata
mettre au désespoir spraviti koga v obup
se mettre au-dessus de quelque chose ne gledati na kaj, iti preko česa
se mettre devant stopiti naprej
se mettre en devoir (de faire quelque chose) smatrati za svojo dolžnost (da kaj napravimo)
se mettre au diapason de quelque chose vživeti se v kaj
mettre à la disposition de quelqu'un dati na voljo komu
mettre le doigt dessus pravilno, dobro pogoditi
se mettre le doigt dans l'œil urezati se, zelo se zmotiti
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj
se mettre dans de beaux draps spraviti se, zabresti v težaven položaj
se mettre à l'eau iti v vodo, kopati se
mettre de l'eau dans son vin (figuré) postati manj zahteven
mettre à l'école dati v šolo
se mettre à l'écoute poslušati (radio)
mettre par écrit spraviti, dati na papir, napisati
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
mettre en émoi razburiti
mettre à l'enchère, aux enchères dati na dražbo
se mettre bien, mal ensemble dobro, slabo se razumeti
se mettre dans tous les états pošteno se razburiti
mettre à l'épreuve preizkusiti, dati, postaviti na preskušnjo
mettre en évidence poudariti
mettre au fait obvestiti, poučiti (de o)
mettre au feu zažgati (à quelque chose kaj), povzročiti požar
mettre à fin privesti do konca
mettre fin à quelque chose narediti čemu konec
se mettre en frais nakopati si stroške
mettre un frein à quelqu'un, à quelque chose brzdati koga, zavirati kaj
mettre en fuite pognati v beg
mettre en gage zastaviti
mettre en garde contre (po)svariti pred
se mettre en garde čuvati se, paziti se (contre quelque chose česa)
se mettre à genoux poklekniti
se mettre en grève začeti stavko, začeti stavkati
(se) mettre au hasard izpostaviti (se) (de quelque chose čemu)
mettre haut (figuré) povzdigniti v nebo
mettre à l'heure naravnati (uro)
mettre trois heures (à faire quelque chose ) (po)rabiti tri ure (da smo kaj naredili, da naredimo)
mettre quelqu'un hors de lui, de ses gonds razkačiti koga
mettre de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
mettre à jour spraviti na tekoče, napraviti ažurno
mettre au jour spraviti na dan
mettre en jugement, en justice postaviti, spraviti pred sodišče
mettre en liberté spustiti na svobodo
mettre en ligne (militaire) postaviti v bojno črto
mettre en ligne de compte upoštevati
se mettre au lit leči v posteljo
mettre la main à quelqu'un položiti roko na koga
mettre la main sur quelque chose zaseči kaj
mettre la dernière main sur quelque chose dokončati kaj
mettre la main au feu položiti roko v ogenj (pour za)
mettre la main à la pâte (sam) prijeti za, lotiti se (dela)
se mettre mal slabo se obláčiti
mettre en marche, en mouvement spraviti v tek, v gibanje
mettre quelqu'un à même pomagati komu (de k), omogočiti komu
mettre à la mer spustiti, poriniti v morje (ladjo, čoln)
se mettre en mesure podvzeti ukrepe
mettre à la mode spraviti v modo
mettre quelqu'un de moitié (commerce) dati komu polovično udeležbo
mettre au monde roditi
mettre à mort vzeti življenje, usmrtiti
mettre au mur postaviti ob zid, ustreliti
mettre en musique uglasbiti
mettre quelqu'un au pied du mur komu nobenega izhoda ne pustiti
y mettre du mystère biti skrivnosten
mettre à néant (juridique) razveljaviti, zavreči, zavrniti
mettre (un brouillon) au net prepisati (koncept) na čisto
mettre dans le noir zadeti v črno
mettre à nu razgaliti
mettre tous les œufs dans un panier (figuré) staviti vse na eno karto
mettre en œuvre izkoriščati, uporabljati; izvršiti
mettre tout en œuvre napeti vse strune, uporabiti vsa sredstva
se mettre à l'œuvre iti na delo, lotiti se dela
mettre en ordre, mettre (bon) ordre à quelque chose spraviti kaj v red
mettre sur la paille spraviti na beraško palico
mettre à part dati ob, na stran; izločiti
se mettre de la partie pridružiti se, udeležiti se, sodelovati
mettre sur le pavé postaviti (uslužbenca) na cesto
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se v kožo, na položaj kake osebe
se mettre en peine potruditi se (de za)
mettre en pension upokojiti
mettre en perce odčepiti (sod), nastaviti (pivo)
mettre en pièces razkosati, zdrobiti
mettre en pièces détachées razstaviti
mettre à pied odpustiti (iz službe), odstaviti, odstraniti s službenega mesta
mettre sur pied postaviti, spraviti na noge, pokonci
mettre sur une fausse piste spraviti na napačno sled
se mettre à la place de quelqu'un postaviti se v položaj kake osebe
y mettre plein les gas (automobilisme) dati poln plin
mettre au point urediti, razjasniti, pojasniti (stvar) naravnati (napravo)
mettre les points sur les i biti zelo natančen in vesten
mettre quelqu'un à la porte vreči koga skozi vrata
se mettre à la portée de quelqu'un prilagoditi se komu, ravnati se po kom
mettre à la poste oddati (pismo) na pošti
mettre en pratique prestaviti, postaviti v prakso
mettre en présence kontrolirati
mettre en prison vtakniti v ječo, v zapor
mettre à prix razpisati nagrado (quelque chose za kaj)
mettre à profit izkoristiti
se mettre sur son quant à soi biti zelo rezerviran, delati se zelo važnega
se mettre en quatre vse narediti, vse sile napeti (pour za)
mettre en question dvomiti, sumiti (quelque chose o čem)
se mettre en quête začeti iskati
mettre à la raison spraviti k pameti
se mettre à la raison pomiriti se in premisliti
se mettre en rapport, en communication stopiti v zvezo (avec quelqu'un s kom)
mettre au rebut odvreči; vreči v koš
se mettre en règle avec quelqu'un poravnati se, pomiriti se s kom
mettre à la retraite upokojiti
se mettre en roule kreniti na pot, odriniti
mettre à, dans la rue postaviti na ulico (najemnika)
mettre sous scellés zapečatiti
mettre à la scène (théàt) postaviti na oder, uprizoriti
mettre en scène inscenirati, uprizoriti
se mettre en scène postaviti se v pozo, pritegniti poglede
se mettre sur son séant sesti pokonci, zravnati se v postelji
mettre à sec (p)osušiti; izčrpati (tudi figuré)
se mettre à sec (figuré) osušiti se, porabiti ves svoj denar
mettre quelqu'un sur la sellette (figuré) vzeti koga v roke
mettre sens dessus dessous postaviti vse na glavo
mettre hors de service izločiti iz obrat(ovanj)a
(y) mettre du sien prispevati svoj del
mettre en supplice dati na natezalnico (tudi figuré)
mettre sur quelqu'un (figuré) več ponuditi kot kdo drug
mettre quelque chose sur soi vzeti kaj nase; péjoratif obesiti nase (nakit, obleko)
mettre la table, le couvert pogrniti mizo
se mettre à table sesti k obedu; argot priznati; ovaditi
mettre sur le tapis spraviti na tapeto
mettre un terme à quelque chose napraviti čemu konec, ustaviti kaj
mettre à terre postaviti, položiti na tla; marine izkrcati
él radio ozemljiti
se mettre à la tête postaviti se na čelo
se mettre quelque chose en tête, en fantaisie vbiti si kaj v glavo
se mettre en toilette lepo se obleči
mettre le tout pour le tout energično nastopiti, izsiliti odločitev
se mettre en train vstopiti v vlak
se mettre au travail lotiti se dela
se mettre sur son trente-et-un (familier) obleči lepo, svečano obleko
se mettre en usage postati običajen
mettre en valeur v pravo luč postaviti, uveljaviti, dati pravo veljavo (quelque chose čemu)
mettre en vapeur dati pod paro
mettre en vedette postaviti na vidno mesto, razkazovati; typographie poudariti (z razprtim tiskom ipd.)
mettre en vente dati, ponuditi na prodaj
mettre en vigueur uveljaviti
mettre en vogue lansirati (v javnost)
mettre sur la voie pomagati na noge (quelqu'un komu)
mettre aux voix dati na glasovanje
mettre de la bonne volonté pokazati dobro voljo
en mettre plein la vue impresionirati, bahati se (s svojimi uspehi)
mettons que ... recimo, vzemimo, da ...
(familier) qu'est-ce qu'ils se sont mis! kako so se stepli!

meubler [mœble] verbe transitif opremiti s pobištvom (un appartement stanovanje); opremiti (de z); napolniti (praznino)

se meubler nabaviti si pohištvo; dati se opremiti; figuré, familier napolniti se (de z)
meubler ses loisirs avec de bons livres izpolniti, zaposliti svoj prosti čas s čitanjem dobrih knjig
meubler sa mémoire obogatiti svoj spomin
la cretonne meuble bien kreton je lep, napravi lepo kot pohištvena tkanina
se meubler en Empire nabaviti si empirsko pohištvo

Miete¹, die, (-, -n) Recht najem; (Mietgeld) najemnina, (Wohnungsmiete) stanarina; in Miete nehmen vzeti v najem; zur Miete geben dati v najem; zur Miete wohnen stanovati v najemnem stanovanju

migljáj hint; nod; sign; (namig) tip; suggestion; (z očmi) wink

dati migljáj to drop a hint, to give a hint
migljáj s kolom a broad hint
razumeti migljáj to take a hint

migljáj seña f , señal f ; (z očmi) guiño m ; fig (svarilo) aviso m

dati komu migljaj hacer una seña a alg, avisar a alg
dati komu migljaj s kolom dar a entender de modo muy significativo

mign|iti (-em)

1. (einen Finger/eine Hand) bewegen, rühren, bewegen

2. (dati znak) winken

3.
figurativno kot bi mignil miniti: wie im Flug, kaj narediti: im Handumdrehen
figurativno ne migniti niti s prstom keinen Handschlag/Handgriff tun, keinen Finger krumm machen, keinen Finger rühren, keinen Finger krümmen

milodár alms

dajanje milodárov charity; donations pl
dati komu milodár to give someone alms, to give someone charity
prositi za milodár to ask (ali beg) for alms, to ask for charity
živeti od milodárov to live on charity

míloščina aumône ženski spol , charité ženski spol

dati, deliti miloščino faire l'aumône
prositi (za) miloščino demander l'aumône (ali la charité)
živeti od miloščine vivre d'aumônes

mine³ [min] féminin mina (za svinčnik), minica

mine de rechange, de réserve rezervna mina
casser, tailler la mine zlomiti priostriti minico
mettre une mine rouge au un porte-mine dati rdečo minico v držalo (za minice)

mir³ moški spol (-u …)

1. (pokoj, tihota) die Ruhe
večni mir die ewige Ruhe
mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur

2. (tišina) die Ruhe
dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
mir, prosim! Ruhe, bitte!
mir! Ruhe!/ still!

3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
pustiti na miru in Ruhe lassen
biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen

4.
(dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
(neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
brez miru ruhelos

5.
(potrebni) mir za kaj: die Muße
manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X

6.
mir srca Frieden des Herzens

7.
religija Knez miru der Friedensfürst
mir z vami! Friede sei mit euch!
naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
Počivaj v miru Ruhe sanft!
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig

mir|ovati (-ujem)

1. promet, proces, stroji, njiva, orožje: ruhen; (stati) srce, stroji, promet, figurativno čas: stillstehen
nikoli ne mirovati roke ipd.: nie ruhen
pustiti/dati, da miruje [ruhenlassen] ruhen lassen

2. (biti pri miru) ruhig sein; (dati mir) Ruhe geben; (ne se premikati) in Ruhe sein/bleiben; stillhalten; leže: [stilliegen] stillliegen; sede: stillsitzen; stoje: stillstehen

3.
ne mirovati, preden/dokler (ne odnehati) nicht eher ruhen, als bis …/nicht ruhen und rasten, bis …/weder ruhen noch rasten wollen, bis … (ne bo prej miroval, dokler ne bo dosegel namena er ruht nicht eher, als bis er sein Ziel erreicht hat; ni miroval, dokler ni realiziral svoje zamisli er ruhte und rastete nicht/er wollte nicht ruhen noch rasten/er wollte weder ruhen noch rasten, bis er seine Idee verwirklicht hatte)

misli|ti¹ (-m)

1. denken (tudi filozofija)
misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
misliti drugače anders denken
misliti dlje od česa hinausdenken über
začeti drugače misliti umlernen, umdenken

2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

3.
misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
X si je mogoče misliti X ist denkbar
Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
misliti si svoje sich sein Teil denken
tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
kar misli si! denkste!

4.
dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

5.
misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
(meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

mitten [mitn] samostalnik
palčnik (rokavica), rokavica brez prstov
sleng roka
množina boksarske rokavice

sleng to give the mitten odsloviti, dati košarico
pogovorno to get the mitten biti odslovljen, dobiti košarico, biti odpuščen